Parlament ali ljudstvo?

Štiri mesece po odločitvi o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, zanj so se na referendumu odločili britanski volivci in volivke, se je na Otoku vnela burna politična in pravniška razprava, katera veja oblasti, izvršna ali zakonodajna, lahko uveljavlja 50. člen lizbonske pogodbe, ki omogoča državi članici začetek procesa izstopa iz EU.

Del britanske (pravniške) javnosti, v kateri je najglasnejša skupina, zbrana okoli zvezde britanskih pravnikov lorda Davida Pannicka, vztraja, da je za izstop iz EU treba dobiti soglasje britanskega parlamenta, saj »bi bile z uporabo 50. člena okrnjene pravice državljanov, ki so jim bile zagotovljene leta 1972 z vstopom Velike Britanije v tedanjo Evropsko gospodarsko skupnost«, predhodnico EU. Vstop je namreč potrdil britanski parlament in zato brez soglasja poslancev po njihovem ni mogoč.

Na drugi strani nova britanska premierka Theresa May vztraja, da bo njena vlada z uporabo posebnih pristojnosti (royal prerogatives) do konca marca prihodnjega leta sama uveljavila 50. člen, saj je – kot je v njenem imenu povedal odvetnik Jeremy Wright – »ljudstvo glasovalo za izstop na referendumu, ki ga je odobril parlament«.

Vlada bo torej morala uporabiti posebne pristojnosti za sprožitev izstopa. Gre za zbir pristojnosti izvršne oblasti, s katerimi so odločitve že od srednjega veka – zlasti na začetku vojn – pravno utemeljevali britanski monarhi. V današnji ureditvi sodijo te arhaične pristojnosti med pristojnosti vlade. Gre za nezapisane razmejitve med izvršno in zakonodajno oblastjo, ki so tudi predmet polemičnih pravniških razprav, vlada pa jih lahko uporablja brez soglasja parlamenta. V zadnjem času jih vlade večinoma ne uporabljajo, saj se – zlasti ob vstopu Velike Britanije v vojno – v glavnem posvetujejo s poslanci in spoštujejo njihovo voljo. Tony Blair bi leta 2003, ko je Veliko Britanijo pahnil v vojno v Iraku, lahko uporabil te posebne pristojnosti, vendar je prosil za odobritev poslance. In jo dobil. Vlada se je posvetovala s poslanci tudi desetletje kasneje, ko je šlo za sodelovanje Britanije v sirski vojni. Poslanci so tedaj zavrnili napotitev vojakov v Sirijo.

V ponedeljek je o možnosti uporabe posebnih pristojnosti vlade tekla razprava na britanskem vrhovnem sodišču. Vladni odvetnik Jeremy Wright je sodnike opozoril, da »tudi sklepanje in razdiranje mednarodnih sporazumov sodi med posebne pristojnosti vlade. Parlament pa za zdaj v primeru brexita ni problematiziral teh pristojnosti, čeprav bi to lahko storil.« No, eden izmed sodnikov, sir Terence Etherton, je vendarle povprašal, ali »lahko vlada (s posebnimi pristojnostmi) odvzame pravice državljanom, določene z običajno in domačo zakonodajo«. Vanju je namreč posegla evropska zakonodaja.

Zanimiva pravniška razprava, kjer se tehta teža odločitve ljudstva, neposredno izražena na referendumu, in teža delegatov tega ljudstva, se bo nadaljevala.

Medtem pa izstop Velike Britanije iz EU ostaja dejstvo. Premierka Theresa May si z uporabo posebnih pristojnosti seveda hoče zagotoviti, da bodo vse niti tega izstopa in pogajanj z EU ostale v rokah (konservativne) vlade. Pa tudi preprečiti »poskuse revizije volje ljudstva, izražene na referendumu, in nov referendum,« je dejal vladni odvetnik Jeremy Wright.