Film / Inferno

Inferno, 2016, Ron Howard 

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 42, 21. 10. 2016

proti

Farbanje.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.

Naroči

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 42, 21. 10. 2016

proti

Farbanje.

Profesor Robert Langdon (Tom Hanks) zdaj že tretjič skače z lokacije na lokacijo – kot James Bond. Rešuje uganke – kot Bond. In kot Bond preganja transhumanističnega diabolika (Ben Foster), ki skuša apokaliptično uničiti del človeštva. Toda Inferno, posnet po bestsellerju Dana Browna, ni Bond, temveč popolni vihar upehanosti.

Kar pa ne preseneča: Inferno je le slikanica, le pobarvanka, le ilustracija Brownovega Inferna – in nič več. Ali bolje rečeno: film le barva roman, z vsemi njegovimi nelogičnostmi, protislovji in non sequiturji vred, kot da bi skušal še dodatno poudariti to, kar je bilo narobe že s prejšnjima Howardovima ekranizacijama Brownovih bestsellerjev, Da Vincijevo šifro in Angeli in demoni. Langdona z Bondom druži le to, da ne jebe guglanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti