Pot v skupno prihodnost
Postavitev spominskega znamenja ni samo poklon padlim Slovencem, pravzaprav vsem vojakom med prvo svetovno vojno, je hkrati sporočilo miru in priznanje slovenski manjšini

Slovenski in italijanski otroci na slovesnosti ob postavitvi spomenika v Doberdobu
© Borut Krajnc
»Zunaj se je jeklena nevihta urno bližala s črnimi koraki zakajene, tuleče počasti,« v romanu Doberdob Prežihov Voranc realistično opisuje dogajanje med prvo svetovno vojno. »Skozi ozračje je huškajoče poplesaval en sam oduren, mozeg pretresajoč odmev razbesnelih izstrelkov in kamenja,« nadaljuje pripoved. »V prihodnjem hipu je zračni pritisk vse tri zagnal nazaj v jarek, iz katerega so skočili. Očem je vzelo vid, v obraz jim je puhnila žveplena toplota. Tam, za Heldom nekje se je razkadila granata.« Na Krasu, na doberdobski planoti, ki danes leži v Italiji, tik za slovensko-italijansko mejo, je med prvo svetovno vojno potekala frontna črta. Tam je bil tudi Prežihov Voranc, tam, po vsej soški fronti, so bili vojaki, ki so se borili za svojo zemljo, med njimi veliko Slovencev, večinoma so se borili na avstro-ogrski strani, nekaj Beneških