Zatajeni plakat

Javno zdravstvo v Evropi je na resni preizkušnji. Zmanjšujejo se sredstva, znižuje se število zaposlenih, zmanjšuje se število ur za izobraževanje osebja, onemogoča se strokovni razvoj, znižujejo se plače, potem pa so tu še korupcija, divja privatizacija in drugi pojavi, kar vse znižuje raven zdravstvene oskrbe in poslabšuje dostopnost javnega zdravstva.

Težava ni akutna zgolj na evropskem jugu, enako se dogaja tudi na severu, denimo v Veliki Britaniji, kjer se javno zdravstvo

vse bolj privatizira in je vse več zdravstvenih storitev plačljivih ter zato prebivalstvu teže dostopnih.

Evropska federacija zdravniških sindikatov (FEMS) je zato 24. oktobra že tretje leto zapored pripravila akcijski dan evropskih zdravnikov. Na ta dan so zdravniški sindikati trinajstih evropskih držav po bolnišnicah izobesili plakate pod sloganom »Ohranimo naše zdravje«. Akciji se je pridružil tudi slovenski sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, a skrajno zadržano. Akcijski dan je zaznamoval z izjavo za javnost, plakat je objavil samo v elektronski obliki na Fidesovi spletni strani, ni pa ga izobesil po bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Zakaj ne? »Zaradi napovedane stavke 8. novembra, v okviru katere načrtujemo večje sindikalne akcije in stavkovne plakate,« nenavadno odločitev pojasnjuje predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. Skratka, na stenah javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji naj bi bilo dovolj prostora za Fidesove stavkovne plakate, ne pa tudi za plakat, ki med drugim opozarja na problematiko divje privatizacije v zdravstvu?

V Fidesu pravijo, da se dostopnost slovenskega javnega zdravstva poslabšuje »iz dneva v dan«. Toda ko dobijo priložnost, da bi na to javno opozorili, je ne pograbijo, temveč se potuhnejo. Takšno vedenje ne preseneča, kajti Fides deluje predvsem v interesu zdravniškega ceha, precej manj pa v interesu javnega zdravstva. Med drugim si prizadeva, da bi bili zdravniki izvzeti iz sistema plač v javnem sektorju, da bi torej imeli poseben status. Hkrati Fides sodeluje z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami pri pripravi alternativne zdravstvene reforme, s katero naj bi se še dodatno okrepila vloga zasebnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Med drugim predlaga tudi izenačitev zasebnikov z javnimi institucijami oziroma preoblikovanje sedanjih zdravstvenih zavodov v neprofitne gospodarske družbe.

Z alternativno reformo »poskušajo zdravstveni sistem potisniti v smeri nove liberalizacije in privatizacije,« opozarja Metod Mezek, predsednik Združenja zdravstvenih domov Slovenije, ki združuje 95 javnih zavodov, bolnišnic in inštitutov.

Fidesa privatizacija v zdravstvu ne moti, nasprotno, v njej vidi dolgoročno rešitev. Tej viziji pa je plakat, ki opozarja na pasti divje privatizacije, logično, v napoto.