Bencinska norost

Aprila je vlada na prigovarjanje ministrstva za gospodarstvo, ki se je uklonilo pozivom trgovinske zbornice, ki zastopa slovenske naftne trgovce, liberalizirala oblikovanje cen 98- in večoktanskega bencina ter kurilnega olja. Zdaj je na vrsti drugi korak v postopni liberalizaciji – odprava regulacije cen vseh bencinov ob avtocestah. Nova uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov naj bi, glede na gradivo, objavljeno na spletni strani vlade, začela veljati v sredo.

Od srede bo tako gorivo ob avtocestah, če bo uredba sprejeta, dražje kot na preostalih bencinskih servisih po državi. Država tam več ne bo določala najvišje dovoljene marže, kar pomeni, da jo bodo lahko naftni trgovci, ki so jim nizke marže že dolgo let trn v peti, svobodno zvišali.

Uredba bo koristila izključno naftnim trgovcem, ki si lahko, kot tudi sami priznavajo, zaradi dviga marže obetajo večje dobičke. Potrošnikom bo liberalizacija prinesla višje cene, državi pa manj prihodkov v proračun. Glede na vladno gradivo bo liberalizacija cen ob avtocestah na letni ravni pomenila dva milijona manj proračunskih prihodkov.

Ministrstvo za gospodarstvo kot glavni argument za liberalizacijo navaja povečanje konkurence. »Regulirana nizka marža odvrača vstop novih ponudnikov na trg, zato z liberalizacijo pričakujemo vstop novih diskontnih ponudnikov goriv v mestih,« je prejšnji teden na parlamentarnem odboru za gospodarstvo dejala državna sekretarka Eva Štravs Podlogar.

Če je glavni namen liberalizacije povečanje konkurence, zakaj jo najbolj zagovarjata prav ponudnika, ki bi se morala prihoda konkurence najbolj bati?

Ob avtocestah povečane konkurence nikakor ni pričakovati. Petrol in OMV ob avtocestah obvladujeta 55 od 57 bencinskih servisov in sta že zasedla tako rekoč vse najdonosnejše lokacije. Liberalizacija ob avtocestah bo duopolu Petrol-OMV zgolj omogočila izkoriščanje prevladujočega položaja na trgu. To je ne nazadnje v svoji študiji zapisalo tudi ministrstvo za finance. »Ocenjujemo, da bosta glavna distributerja v Sloveniji obdržala monopolno moč na avtocestah in jo tam tudi izkoriščala.« Namesto da bi trg regulirala država, ga bo reguliral duopol zasebnih podjetij. Le kaj bi lahko šlo narobe? »Pri duopolu je logična posledica dogovor obeh trgovcev glede zvišanja cen, to pomeni, da bosta usklajeno zvišala marže, ne da bi si s cenovno konkurenco zmanjševala prihodke,« opozarja ekonomist Jože P. Damijan.

Konkurenca v normalnih razmerah ob razvejani ponudbi lahko vodi v zniževanje cen, a v Sloveniji ta pogoj enostavno ni izpolnjen. »Potrošniške organizacije smo vedno za konkurenco, kadar deluje v korist potrošnikov in kadar so za pošteno konkurenco vzpostavljeni osnovni pogoji,« je na seji odbora za gospodarstvo dejala predsednica Zveze potrošnikov Breda Kutin. A tokrat ji nasprotujejo. Predstavnik ministrstva za finance je na zasedanju zmogel le stavek, da so do deregulacije »zadržani«.

In to ni bilo dovolj. Koalicija je dala vladi prosto pot za deregulacijo naftnih derivatov. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa bo lahko zadovoljen, da je pomagal gospodarstvu. Na račun državljanov.