Martin Brecelj: Anatomija političnega zločina

+ + +

Trojni umor v Trstu marca 1944 kot objekt podrobne analize.

Pesnika, pisatelja in antifašista dr. Stanka Vuka, ki se je pripravljal na odhod v partizane, so neznanci ustrelili v njegovem stanovanju skupaj z ženo in prijateljem, ki je bil takrat na obisku. NOB-literatura je uboj pripisala plavi gardi, toda zadnji zgodovinski zapisi so stvar postavili na glavo, saj so kot likvidatorje navedli agente VOS po nalogu Komunistične partije Slovenije. A ustna izpoved priče, ki ni hotela biti imenovana, je za trdno argumentacijo vseeno prešibka. Avtor se je zato problema lotil skozi logično prebiranje vsebine dokumentov in pričevanj. Dopušča vse možnosti, nato pa sledi koherentnosti posameznih razlag. Skratka: zasebni rop, gestapo, domobranci, četniški ali vosovski agenti? Ker prve razlage niso podprla dejstva, ker tedaj uradni oboroženi formaciji (gestapo, domobranci) žrtev nista pobijali po domovih, ampak po ječah in taboriščih, je dilema zvedena le na agente dveh ilegalnih skupin. Ker se ni zdelo verjetno, da bi VOS likvidiral človeka, ki se je hotel pridružiti partizanom, je pisec preiskoval znane evidence o Vukovem odnosu do NOB in ugotovil, da se je pritoževal pri partijskem vrhu zaradi pobojev civilistov v Cerknem.

S tem je pokazal na motivacijo partijskega vrha, da se znebi renomiranega antifašista, ki bi v partizanstvo vnesel odpor do komunistične revolucije. Toda ker je to le spekulativni dokaz, je sledil slovenskim državnim arhivom. Povojna partijska literatura je bila izčrpna, saj je postregla celo z imenom eksekutorja iz vrst plave garde. Vendar je Brecelj našel dokument, ki je stvari postavil na glavo. Omenjenega je po vojni aretirala UDBA in v zapisniku njegovega zaslišanja o drugih zadevah stoji, da je bil mož v času tržaškega umora na povsem drugem koncu Slovenije. Kronski likvidator ima torej alibi. In nadaljnje sledi dokumentov pripeljejo v drugo smer.