Kako se Bruselj igra z usodami milijonov državljanov Evropske unije
Zakaj ni pametno slepo slediti vsemu, kar nam naročijo bruseljski ‘strokovnjaki’
Do kam se vidi iz Bruslja?
© AFP
Po letih rezanja, odrekanja, podaljševanja »začasnih« varčevalnih ukrepov in po tem, ko nam je proračunski minus tudi na račun dohodkovno najranljivejših slojev uspelo spraviti pod predpisano maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, podatki pa so postali pozitivni, se je Slovenija spet znašla v skupini največjih evropskih bolnikov.
Po pregledu proračunskega osnutka Slovenije za leto 2017 je evropska komisija namreč ugotovila, da »obstajajo tveganja neskladnosti s pravili EU«. Uvrstila nas je v najslabšo od treh skupin držav, v kateri nam poleg »večnih« revežev, kot so Grčija, Ciper, Portugalska in Španija, družbo delajo še Belgija, Finska, Latvija in Italija.
Je res tako hudo? So slovenske javne finance res tako problematične, kot ocenjujejo v Bruslju? Ali naj opozorila komisije vzamemo resno in še bolj zategnemo pas, da se bomo nekoč morda vendarle prebili v skupino »zglednih« članic, kot so Nemčija, Estonija in Slovaška? Ali pa bi bilo boljše, če bi »dobrohotne« nasvete evropske komisije prepoznali kot zgrešene in jih ignorirali? Ne bi bilo prvič, da bi se evropska komisija pri oceni stanja gospodarstva posamezne članice motila.