16. 12. 2016 | Mladina 50 | Pisma bralcev
Zlobiranci proti ministrici
Spoštovani gospod Gantar, če se ne motim, so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice okoli leta 2013 ugotovile, da premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo mogle dražiti v neskončnost. Magična meja naj bi bila tam nekje pri 30 evrih; pri tej vsoti naj bi se številni mladi – ki zdravstvenih storitev ne potrebujejo v takšni meri – raje odločili, da živijo brez tega zavarovanja. Že pri sedanjih premijah, 27 evrov, je tveganje za zasebne zavarovalnice veliko. Zaradi tega so se v približno tistem času zasebne zavarovalnice domislile: naredimo t. i. prostovoljno dopolnilno zavarovanje pač obvezno! Temu so »strokovno« rekli nizozemski model.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Pisma bralcev
Spoštovani gospod Gantar, če se ne motim, so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice okoli leta 2013 ugotovile, da premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo mogle dražiti v neskončnost. Magična meja naj bi bila tam nekje pri 30 evrih; pri tej vsoti naj bi se številni mladi – ki zdravstvenih storitev ne potrebujejo v takšni meri – raje odločili, da živijo brez tega zavarovanja. Že pri sedanjih premijah, 27 evrov, je tveganje za zasebne zavarovalnice veliko. Zaradi tega so se v približno tistem času zasebne zavarovalnice domislile: naredimo t. i. prostovoljno dopolnilno zavarovanje pač obvezno! Temu so »strokovno« rekli nizozemski model.
V pismu ste prejšnji teden zapisali, da je treba pogledati »nekatera očitna dejstva«, prizadeti ste, ker vas razglašamo za »zlobiranca«. Pišete, da s svojimi politikami sodite v kontinuiteto napora, ki ga je v zdravstveno reformo vlagal že minister Dušan Keber in za njim Dorijan Marušič. »Ukinitev dopolnilnih zavarovanj in vnovičen prenos sredstev, ki jih zdaj pokrivajo premije dopolnilnega zavarovanja, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je prvi zagovarjal minister Keber v svoji Beli knjigi, za njim minister Marušič in nato tudi jaz,« ste zapisali. To ne drži. Aprila leta 2013 ste nam na novinarsko vprašanje odgovorili, da Marušičeva oziroma Kebrova reforma »ne pride v poštev na način, kot je bila ukinitev predstavljena, saj bi to pomenilo veliko dodatno obremenitev državnega proračuna«.
Vi ste, kot ste napisali tudi v pismu, zaradi tega prisiljeni iskati »alternativno rešitev v obveznem dodatnem pogodbenem zavarovanju, ki ga ima na primer Nizozemska«. Ne boste verjeli, ampak nizozemski model zdravstvenega zavarovanja je v tistem času predlagala tudi Vzajemna. In seveda preostale zasebne zdravstvene zavarovalnice. In zdravniška združenja, ki so si prizadevala za lažje ustanavljanje zasebnih bolnišnic. Je to spet naključje? Ali veste, da ima prav Nizozemska zaradi tega sistema najdražje zdravstvo v Evropi? Ali veste, da je prav Nizozemska danes dokaz, da je privatizirano zdravstvo dražje, ker se v njem pač množijo posredniki?
In dovolite, da izrazimo še popolno začudenje nad vašim argumentom, zakaj naj bi bila ukinitev dopolnilnega zavarovanja nekakšna obremenitev. Pišete, da bi potem morali denar jemati neposredno od delodajalcev, kar da bi še bolj obremenilo delodajalce, ali da bi potem morali zvišati prispevke delojemalca, kar bi znižalo neto plače … Za tistega, ki mora plačati 27 evrov na mesec, je vseeno, kako to plača. Problem je samo v tem, če teh 27 evrov pobirajo Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav, zavarovalnice, ki za svoje nagrade in druge »administrativne stroške« porabijo 60 milijonov evrov denarja, namenjenega za zdravstvo. Naj potegnemo črto: vaši argumenti so nenavadni. So pa v skladu z zasebnimi interesi. Kaj naj si potem mislimo?
Lep pozdrav.
Glavni članek
Zlobiranci proti ministrici
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.