Avtopatriotizem

Državni svet in Slovenska akademija znanosti in umetnosti sta prejšnji teden pripravila posvet o javni rabi slovenščine. Eden osrednjih govorcev je bil prof. dr. Marko Snoj, član SAZU in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, sicer znan kot eden najbolj zagrizenih branilcev slovenščine. V tokratnem nastopu se je lotil povsem novega področja.

Obregnil se je namreč ob nedržavotvornost slovenskih registrskih tablic. »Uradniki in politiki bi morali vsa svoja dejanja tehtati in meriti tudi z vatlom državotvornosti, tako kot to počnejo v naši soseščini. A pri nas celo registrske avtomobilske tablice izkazujejo nedržavotvorno držo.« Prikazal je sliko registrske tablice z oznako LJ, ki ji sledita črki BG. In nadaljeval: »Dodatne črke v slovenskih registrskih oznakah niso izbrane po abecednem redu, kot bi pričakovali v urejeni državi, temveč je ta redosled na videz brez reda. Po mojem štetju pa je v približno v 30 odstotkih zaporedje dveh črk takšno, da predstavlja registrsko oznako kakega mesta v državah nekdanje Jugoslavije. Ko so na Hrvaškem prišli do črk BF in bi morali nadaljevati z BG, so to kombinacijo preskočili in nadaljevali z BH.«

Na izrečene besede je na Facebooku prvi opozoril jezikoslovec dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. »Predstojnik inštituta za slovenski jezik, ki odloča o tem, katerim stvarem pri slovenščini namenimo približno milijon evrov na leto, ob svojem delu šteje registrske tablice s kraticami mest bivše juge in potem v parlamentu ob aplavzu državnih svetnikov širi sovražni govor.«

Prevajalca, pisatelja in komika Boštjana Gorenca – Pižamo je zaskrbelo, ker so njegove inicialke nedržavotvorne. In ne samo to. »Na moji tablici piše CK. Ali to pomeni, da sem plačanec iz Murgel? Ne razumem, zakaj se ubadamo s takimi bedastimi trivialnostmi.«

Ne na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pristojno za področje registracije vozil, ne v podjetju KIG, kjer tablice izdelujejo, Snojevih tez niso želeli podrobneje komentirati; napotili so nas zgolj na Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil. Ta pragmatično določa, da je registrska oznaka sestavljena iz štirih ali petih znakov, pri kombinacijah črk in številk pa je v neposredni povezavi prepovedana uporaba črke »I« in številke »1«, črke »B« in številke »8« ter črke »G« in številke »6«. Črka »O« je zaradi možnosti zamenjave z ničlo prepovedana. Črk s strešico ni. So pa v napisih po naročilu dovoljene tudi črke X, Y in W. Kako nedržavotvorno.