Res ni neumnega vprašanja?

»Ali pride ameriški predsednik v Slovenijo? Če ne, zakaj ne? Ali ga je slovenska vlada povabila v Slovenijo? Če ne, zakaj ne? Če da, kakšni so razlogi, da ni prišel v Slovenijo?« To je v dneh pred zadnjim evropskim obiskom odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame vlado vprašal poslanec SDS in nekdanji predsednik upravnega odbora slabe banke mag. Andrej Šircelj. A ni težava zgolj v vsebini ali odsotnosti vsebine v poslanskih vprašanjih. Problematična je tudi količina. V tem mandatu, še posebej v zadnjih mesecih, je bilo namreč zastavljenih precej več poslanskih vprašanj kot v kateremkoli obdobju ali mandatu doslej.

»Kako vlada odgovarja na dejstvo, da ima od vseh dosedanjih vlad prav ta največ težav z lastno integriteto, etiko in moralo?« Anja Bah Žibert (SDS) o težavah vlade

Poslansko vprašanje je oblika nadzora zakonodajne veje oblasti nad izvršilno, parlamenta nad vlado oziroma v praksi predvsem opozicije nad koalicijo. Poslancem ta temeljni demokratični institut omogoča, da v vsakem trenutku od premiera in ministrov dobijo odgovor na vsakršno vprašanje. Prav zato bi s tem institutom (politiki) morali ravnati odgovorno. Zloraba posameznega demokratičnega instituta namreč vodi v njegovo razvrednotenje ali celo (nepotrebno) omejevanje, vse to pa v dodatno razvrednotenje politike.

Tako kot poslanska vprašanja je tudi pravica do referenduma ena od temeljnih pravic oziroma vrednot v demokraciji. A glede slednje je ustavno sodišče (v večinsko desnici naklonjeni sestavi) pred časom potrdilo zakonitost oziroma ustavnost na prvi pogled avtokratske oblastne poteze predsednika državnega zbora Milana Brgleza, ki se je odločil, da ne bo odredil zbiranja podpisov za referendum glede več zakonov, kljub temu da so delavci migranti zbrali dovolj podpisov za začetek referendumskega postopka. Povsem jasno je namreč bilo (in tega niso skrivali niti pobudniki referendumov), da z referendumi niso mislili resno, da ni šlo za poskus civilnodružbenega izpodbijanja spornih zakonskih določil, pač pa zgolj za obliko sindikalnega pritiska v pogajalskem procesu z vlado. Če v tem primeru ne bi bila postavljena ločnica med uporabo in zlorabo demokratičnega instituta, bi verjetno danes vsi sindikati, ki se pogajajo z vlado (uspešno), zahtevali začetek referendumskega postopka o prav vseh nedavno sprejetih zakonih in posledično zadržanje njihove uveljavitve.

Mejo med uporabo in zlorabo poslanskega vprašanja je precej težje določiti. Bi zlorabo lahko pomenilo zastavljanje istega vprašanja v nespremenjenih razmerah? Morda zastavljanje istega vprašanja različnim ministrom? Bi bilo mogoče ločnico potegniti med smiselnimi in nesmiselnimi vprašanji? Je zloraba lahko dovolj velika količina vprašanj, da (začasno) ohromi druge aktivnosti na ministrstvih? Odgovor na vsa vprašanja je ne. Poslanskega vprašanja ne bi smeli nikakor omejevati, čeprav se morda res zlorablja. In prav zato ga ne bi smeli zlorabljati. »Vi imate aparat, 60 tisoč ljudi, in tukaj je bilo cel dan eno samo javkanje, koliko poslanskih vprašanj smo vložili, pa kakšno oviranje dela vlade je to. Na enega od teh zaposlenih v državni administraciji pride 0,007 poslanskega vprašanja za odgovoriti. Strašna obremenitev,« je med obrazložitvijo glasu za interpelacijo vlade pred dnevi v državnem zboru povedal predsednik SDS Janez Janša. Mi smo se za podrobnejša pojasnila obrnili na ministrstva in res so potožili. Potrdili so to, na kar potihoma ali celo na glas že nekaj časa opozarjajo – da število vloženih poslanskih vprašanj ruši rekorde in da to vpliva tudi na druge aktivnosti ministrstva, saj ima priprava odgovorov na poslanska vprašanja (po zakonu) prednost pred vsem drugim.

Zakaj tarnajo?

Da se je število poslanskih vprašanj v zadnjem letu, še posebej pa v zadnjih dveh mesecih, povečalo, so potrdili na vseh ministrstvih. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so recimo »v zadnjem mesecu prejeli 75 poslanskih vprašanj, v celem letu 2015 pa skupno 156 poslanskih vprašanj«. Ministru za pravosodje je bilo v dveh letih skupaj zastavljenih 295 poslanskih vprašanj, torej precej več kot vsak drugi delovnik eno.

Praktično vsi odgovori ministrstev se začenjajo z učbeniško definicijo, da so poslanska vprašanja »nesporno pomemben in legitimen institut oziroma oblika nadzora, ki ga ima zakonodajna veja oblasti v razmerju do izvršilne«. To so poudarili tudi na ministrstvu za javno upravo, kjer pa so dodali: »Če pa je vprašanj tako veliko, da vzbujajo dvom o tem njihovem osnovnem namenu, potem se seveda poraja občutek, da gre le za zasipanje z vprašanji, ki se včasih celo ponavljajo (se je zgodilo tudi, da je isti poslanec postavil čez nekaj tednov identično vprašanje), ali pa se le malenkostno preoblikujejo, tako da zahtevajo ponovno delo.«

Prav slednje, poleg količine, so izpostavili na večini ministrstev. In sicer da so si vprašanja po vsebini pogosto podobna in se ponavljajo, tako pri istih poslanskih skupinah kot celo istih poslancih. Na ministrstvu za zdravje so ob tem dodali: »Ugotavljamo tudi, da iste poslanske skupine nekatere vsebine, na katere smo že odgovorili, le v rahlo spremenjeni obliki ponavljajo: vprašanja, ki so jih že zastavili neposredno ministrom, se zastavljajo nato vladi.«

Pa še nekaj je očitno iz pojasnil ministrstev, najbolj jim gredo na živce najbolj hudomušni poslanci, ki svoje (ustno) vprašanje vladi ali ministru vložijo proti koncu zadnjega delovnega dne v tednu ali celo čez vikend. Ustna poslanska vprašanja se namreč lahko vlagajo do poldneva v nedeljo, ministri pa nanje začnejo odgovarjati v ponedeljek, čez dobrih 24 ur.

Po podatkih časnika Delo je za inflacijo poslanskih vprašanj odgovorna izključno SDS. Njeni poslanci so v sedanjem mandatu zastavili več kot dvakrat toliko poslanskih vprašanj kot vsi preostali poslanci skupaj. Največ jih je zastavil Vinko Gorenak, in sicer kar 278 oziroma precej več, vsak drugi delovni dan po eno. Relativno je SDS ministrom in vladi v tem mandatu zastavila odločno več vprašanj, kot so jih, ko so bili opozicija vladi Boruta Pahorja in vladi Alenke Bratušek.

In ne gre za naključje. SDS je, da bi pospešila vlaganje poslanskih vprašanj, na svoji spletni strani pripravila poziv državljanom, naj jim posredujejo svoja vprašanja, z obljubo, da jih bodo potem njeni poslanci zastavili vladi oziroma ministrom: »V poslanski skupini bomo poskrbeli, da bo poslansko vprašanje naslovljeno na pristojno institucijo in da boste odgovor, ko bo v poslansko skupino posredovan s strani vlade ali ministrstva, tudi prejeli.« Posledično se številna vprašanja, ki jih zastavljajo poslanci SDS, začenjajo s pojasnilom, da se je na nekega poslanca ali stranko obrnil neki posameznik z vprašanjem, ki ga zdaj poslanec zgolj posreduje vladi. Da bi svojim volivcem (in posledično sami sebi) olajšali delo, so za to priložnost ustvarili poseben spletni obrazec za zastavljanje (poslanskih) vprašanj.

»Vladi RS predlagam, da se obema našima glasbenima legendama, Slavku Avseniku in Lojzetu Slaku, oddolži s skupnim muzejem, najbolje na atraktivni lokaciji v prestolnici, Ljubljani.« Poslanska pobuda Jožeta Tanka (SDS)

Slovenski gradovi in Donald Trump

In kaj zanima poslance SDS? Vprašanja se dotikajo številnih tem in področij in nikakor ne gre trditi, da so vsa poslanska vprašanja, ki jih je v zadnjem času vložila SDS, vprašljiva v smislu zlorabe tega demokratičnega instituta. Vinko Gorenak je (četudi iz morda napačnih vzgibov) recimo vlado vprašal, kaj namerava storiti za uspešno integracijo begunk, kar zaradi kulturoloških posebnosti dejansko pomeni enega večjih izzivov. Niso pa vsa vprašanja takšna, prej nasprotno.

Vodja poslanske skupine Jože Tanko je pretekli petek vladi zastavil dve različni vprašanji na isto temo. V prvem ga zanima: »Koliko gradov oziroma graščin je v Republiki Sloveniji? V čigavi lasti so ti gradovi oziroma graščine? Koliko gradov oziroma graščin je bilo po doslej znanih podatkih porušenih in v katerem letu? Kakšen status imajo ti gradovi oziroma graščine? Kateri imajo status nacionalnega pomena, kateri so lokalnega pomena in katerim ni dodeljen noben status oziroma so brez statusa?« V drugem je vlado vprašal, kako se je v zadnjih 15 letih financirala obnova teh gradov.

Branka Grimsa je med drugim zanimalo: »Kako Vlada Republike Slovenije ocenjuje, v luči izvolitve g. Donalda Trumpa za predsednika ZDA, svojo poletno, preko slovenskega veleposlaništva v Berlinu organizirano pošiljanje tovornjaka LGBTQ aktivistov na ‘parado ponosa’ v Berlinu, da so tam politično agitirali proti izvolitvi g. Trumpa?« Poleg Trumpa so ga zanimali tudi povojni poboji in »migrantska nevarnost«: »Ali je v zvezi s prodajanjem ostankov po vojni zločinsko pomorjenih ljudi v teku kakršnakoli preiskava? Kako bo vlada ukrepala, da zaščiti pieteto žrtev in da bo preiskala zločine?« ter »Katere dodatne ukrepe bo Vlada Republike Slovenije sprejela za poostren nadzor in bistveno omejevanje dotoka migrantov, da bo onemogočila vstop teroristom?«

O migrantih pogosto sprašuje tudi Žan Mahnič: »Ali Vlada RS meni, da so dvojezični napisi v šolah in vrtcih za otroke migrantov zakonsko utemeljeni?« Poleg tega je Mahnič vlado vprašal tudi: »S katerimi oz. kakšnimi ukrepi namerava Vlada RS povečati zanimanje za usposabljanje iz veščin, potrebnih za oboroženo obrambo domovine, predvsem pri mlajši generaciji državljanov Slovenije?« In pa tudi: »Kaj bo Vlada RS naredila, da v prihodnje ne bo prihajalo do blatenj slovenskih osamosvojiteljev?«

»Koliko finančnih sredstev v celoti je vlada namenila Danilu Türku za podporo kandidaturi za generalnega sekretarja OZN?« je vlado vprašal Marko Pogačnik. Anja Bah Žibert pa je med drugim vladi zastavila vprašanje: »Ali je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zaznalo problematiko vlomov v cerkve in župnišča v lasti RKC in ali je v zvezi z varovanjem že kaj konkretno ukrenilo ali je reševanje problematike še na stopnji opozarjanja na samovarovalno ukrepanje cerkvenega osebja?«

»Koliko gradov oziroma graščin je v Republiki Sloveniji? V čigavi lasti so ti gradovi oziroma graščine? Koliko gradov oziroma graščin je bilo po doslej znanih podatkih porušenih in v katerem letu? Kakšen status imajo ti gradovi oziroma graščine? Kateri imajo status nacionalnega pomena, kateri so lokalnega pomena in katerim ni dodeljen noben status oziroma so brez statusa?« Jože Tanko (SDS) o gradovih

Od ideoloških tem h gospodarskim. Nada Brinovšek je vprašala: »Ali namerava slovenska vlada kaj storiti, da bo poslovno okolje v Sloveniji konkurenčno poslovnemu okolju na Hrvaškem?« Suzano Lep Šimenko pa je zanimalo: »Kakšni so rezultati gospodarske diplomacije po letih (za zadnjih pet let: 2012, 2013, 2014, 2015 in 2016) in ločeno po državah, v katerih imamo diplomatsko-konzularna predstavništva?« Jelka Godec je vlado vprašala, ali se bo Slovenija z drugimi državami članicami borila za sedež evropske agencije za zdravila s sedežem v Londonu, ki je po brexitu »na razpolago«: »Kakšno je zanimanje Slovenije, da pridobi EMO? Ali je ministrstvo že kaj razmišljalo v tej smeri? Če ne, zakaj ne? Kaj bi prenos agencije prinesel Sloveniji? Koliko novih delovnih mest bi se odprlo?«

Nekoliko podrobnejši pregled nedavnih poslanskih vprašanj, ki so objavljena na spletni strani državnega zbora, sicer pokaže, da so večino teh in drugih vprašanj v kratkem času dejansko zastavili različni poslanci SDS večkrat in v le malenkost modificirani obliki. In nedvomno bodo podobna ali enaka vprašanja kmalu zastavljena znova. Komu in čemu vse to služi, pa več kot očitno ni vprašanje, na katero bi zmogla odgovoriti politika.

Cvetober poslanskih vprašanj

»Ali pride ameriški predsednik v Slovenijo? Če ne, zakaj ne? Ali je bil s strani slovenske vlade povabljen v Slovenijo? Če ne, zakaj ne? Če da, kakšni so razlogi, da ni prišel v Slovenijo?« 
Andrej Šircelj (SDS) o ameriškem predsedniku

»S kakšnimi ukrepi namerava Vlada RS povečati trenutno ognjeno moč Slovenske vojske?«
Marjan Pojbič (SDS) o ognjeni moči

»Kaj bo storila Vlada Republike Slovenije, da bi vsaj ublažila posledice blamaže z mednarodno arbitražo o meji s Hrvaško?«
Branko Grims (SDS) o blamaži

»Kdaj bodo izpolnjene obljube o povrnitvi škode, ki je nastala podjetnikom in obrtnikom v času migrantskega vala?«
Marijan Pojbič (SDS) o škodi, ki so jo povzročili begunci

»Kdaj bo Vlada RS pristopila k pripravi sistemske zakonodaje, kdaj bo pričela vsebino postavljati pred formo in pravzaprav kdaj bo začela delati normalno, kot je to obljubljala pred volitvami?«
Marijan Pojbič (SDS) o normalnem delovanju vlade

»Kaj in kdaj bo Vlada RS storila, da bo Slovenija postala konkurenčna država, ki bo zmožna tekmovati z drugimi državami tudi kot poslovni subjekt, in kaj bo storila, da zaustavi negativni tok migracij najbolj perspektivnih ter izobraženih kadrov iz Slovenije?«
Franc Breznik (SDS) o državi kot poslovnem subjektu

»Ali je Slovenija pripravljena sprejeti Slovence, ki živijo v Venezueli in se želijo vrniti v Slovenijo?«
Andrej Čuš (SDS/nepovezani) o Slovencih v Venezueli

»Kako Vlada Republike Slovenije ocenjuje možnosti za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka in kako za uvedbo številnejše prostovoljne domoljubne rezerve – nacionalne garde?«
Branko Grims (SDS) o obveznem služenju vojaškega roka