Osebnost leta: Donald Trump. Človek, ki mu je uspel posel tisočletja.

Donald Trump ne izgleda kot prvi ameriški predsednik, ki je padel z Marsa, temveč kot prvi ameriški predsednik, ki je pristal na Marsu. »Tu ni nikoli nihče živel. Tu ni nikoli nihče umrl. Morda bom živel večno,« dahne ameriški astronavt Stanaforth (Mark Strong), ko se mu na koncu briljantnega sci-fija Približevanje neznanemu (Approaching the Unknown) vendarle uspe izkrcati na Marsu. Sam je. Edini. In sam – ja, edini – bo ostal. Nikjer ni nikogar. Nihče ne bo prišel za njim. Mars je njegov. Lahko ga prelevi v družinski biznis. Nihče mu ne bo težil. Nihče mu ne bo nič mogel. Vse, kar vidi, je njegovo. Tu se je zgodovina končala v trenutku, ko se je začela. Stanaforth je prvi človek, ki se je izkrcal v postzgodovini. Tu bo lahko počel, kar bo hotel. Tu bo lahko psoval, žalil, grozil, izsiljeval, nategoval, blefiral, lagal. Tu bo imel vedno prav. Tu bo lahko rekel, kar bo hotel. Tu bo lahko po mili volji širil teorije zarote. Tu bo lahko kršil vse kodekse in protokole. Tu bo lahko kandidiral za vse funkcije. Tu ne bo navzkrižja interesov. Tu mu ne bo treba ničesar skrivati – lahko bo povsem transparenten. Tu mu ne bo treba brati dnevnih geopolitičnih poročil – nihče ga ne more napasti.

In natanko tako se obnaša Trump – kot prvi ameriški predsednik, ki je pristal v postzgodovini. Prevzel je Ameriko, ki jo skuša preleviti v svoj Mars. Ko tvita, izgleda kot vesoljec, kot astronavt, ki se sam v noči pogovarja z vesoljem. Nikjer ni nikogar. Tvitne lahko, kar hoče. Ko je tvitnil, da je novo predsedniško letalo Air Force One, ki ga gradi Boeing, predrago in da je treba naročilo preklicati, se je vrednost Boeingovih delnic znižala. In ko je tvitnil, da so tudi lovci F-35 predragi, se je znižala vrednost delnic korporacije Lockheed Martin. Trump je prvi ameriški trol. Med predvolilno kampanjo je celo trdil, da je njegovo zasebno letalo, boeing 757, večje od predsedniškega. Pa ni. Toda na Marsu imaš vedno prav.

Boeingovo predsedniško letalo je torej predrago, toda varovanje Trumpovega stolpa (Trump Tower, alias TT), v katerem Trump živi, posluje, sestankuje in sprejema visoke obiske, stane milijon dolarjev na dan – račun kakopak plačujejo davkoplačevalci (ja, v štirih letih bodo plačali 1,4 milijarde!), ki plačujejo tudi Thank You Tour, veliko, razkošno, bombastično turnejo, med katero se jim zahvaljuje, ker so ga izvolili. Ne, Trump niti hvala ne reče brezplačno. In ker ga morajo v Trump Towerju varovati tudi agenti tajne službe, uradni telesni stražarji ameriškega predsednika (in njegove bližnje okolice), potrebujejo prostore, v katerih bodo bazirani, zato je Trump rekel, naj kar lepo najamejo stanovanje v Trump Towerju – izredno drago stanarino bodo plačevali davkoplačevalci, pobiral pa jo bo Trump, lastnik tega kompleksa. Plačajte mi, pa me lahko varujete! Davkoplačevalci lahko dobijo Trumpov avtogram, toda le, če kupijo njegovo knjigo, njegov majico, njegovo šalčko. Na Marsu ni nič zastonj.

Trump je prvi ameriški predsednik, ki misli, da lahko počne, kar hoče, in da lahko reče, kar hoče. Prvi ameriški predsednik, ki je opsoval Wall Street, vojne heroje, invalide, Angelo Merkel in papeža. Prvi ameriški predsednik, ki misli, da je vse njegovo. »Predsednik ni nikoli v navzkrižju interesov,« pravi. Prvi ameriški predsednik, ki serijsko laže – in potem tudi verjame vsemu, kar se zlaže. Prvi ameriški predsednik, ki verjame vsaki teoriji zarote. Barack Obama se ni rodil v Ameriki! Vrhovni sodnik Antonin Scalia je bil umorjen! Oče Teda Cruza je ustrelil Johna F. Kennedyja! Avtizem povzroča cepivo! Podnebne spremembe ne obstajajo, ampak so le mit, ki so ga ustvarili Kitajci, da bi uničili ameriško gospodarstvo! Vsekakor – na Marsu ni podnebnih sprememb.

Trump je prvi ameriški trol. Med predvolilno kampanjo je celo trdil, da je njegovo zasebno letalo, boeing 757, večje od predsedniškega. Pa ni. Toda na Marsu imaš vedno prav.

Trump je prvi ameriški predsednik, ki je Ameriko prelevil v družinski biznis. Njegovi otroci, Ivanka, Don jr. in Eric, ter njegov zet Jared Kushner, Ivankin mož, so člani njegove tranzicijske ekipe, ki izbira in imenuje ministre, toda vse njegove posle – njegov poslovni imperij – bodo vodili prav njegovi otroci. Logično: postavljajo ministre, ki jim najbolj ustrezajo – ministre, ki bodo najbolje služili njihovim poslovnim interesom. Ministri bodo le uslužbenci Trumpove korporacije. Večje privatizacije politike – in Bele hiše – Amerika ne pomni. A po drugi strani: na Marsu lahko vse privatiziraš – in nihče ti tega ne očita. Ljudstvo, ki je Trumpa izvolilo, ker je zagotavljal, da bo »izsušil močvirje« in obračunal s korupcijo, navzkrižji interesov in lobiji, nima nič proti. Res so se našli. Kot da je to kaj takega, pravi Trumpov tiskovni predstavnik Jason Miller: »Saj ničesar ne skrivamo. Sami smo pripeljali novinarje, da so videli, kdo sedi v tranzicijski ekipi. Vse je transparentno.« Če korupcije in navzkrižij interesov ne skrivaš, potem je vse okej. Če korupcije in navzkrižij interesov ne skrivaš, potem to ni več korupcija – in potem to niso več navzkrižja interesov. Če korupcijo in navzkrižja interesov skrivaš, potem je to močvirje, ki ga je treba izsušiti. Prikrito korupcijo lahko odpravimo le s transparentno korupcijo! Transparentna korupcija je obračun s prikrito korupcijo! To je Mars.

Zato bo Trumpov svetovalec kar Trumpov zet – pisarno bo imel v zahodnem krilu Bele hiše. Ivanka, s katero bi Trump hodil, če ne bi bila njegova hčerka, je hotela pisarno najprej imeti v vzhodnem krilu Bele hiše, zdaj pa jo hoče imeti v zahodnem krilu, poleg Ovalne pisarne. Ko je Trump sprejel japonskega premiera Abeja, je sedela zraven, pa četudi nima nobene uradne funkcije. In medtem ko je Ivanka sedela z Abejem, so njeni predstavniki sestankovali s predstavniki japonske korporacije Sanei, ki bo prevzela njeno – Ivankino! – licenco za izdelovanje modnih oblačil. Jasno, večinski delničar korporacije Sanei je Japonska banka za razvoj, ki je v stoodstotni lasti japonske države – njen premier je Abe.

Ivanka je zraven sedela tudi, ko je imel Trump telefonski konferenci z argentinskim predsednikom Macrijem, sinom svojega dolgoletnega poslovnega partnerja, in turškim predsednikom Erdoganom. Ne brez razloga: Ivanka bo vodila Trumpove biznise, Trump pa ima v Turčiji in Argentini velike biznise – v Turčiji ima Trump Tower, v Argentini pa ravno pridobiva dovoljenja za gradnjo Trump Towerja. Ko je bil izvoljen, je vsa dovoljenja takoj in zlahka dobil. Ne, ničesar ne skriva. Sploh pa – Trump ne bo pustil, da bi mu politika razbila družino. »Če Ivanke ne bo v Beli hiši, potem je sploh nikoli več ne bom videl,« je zastokal. Družina mora ostati skupaj. Če hoče družina na Marsu preživeti, potem se mora držati skupaj.

In če kdo, potem bo prav Trump potreboval teroristični napad, svojo verzijo 11. septembra, ki bo stresla Ameriko, njega samega pa normalizirala in opolnomočila. Tako kot je malega Busha.

In medtem ko Slovenija slavi Melanio Trump, prvo damo Amerike, kot prva dama Amerike nastopa prav Ivanka Trump. Kar je nerodno, je pa res, da se to v Ameriki ni zgodilo prvič. Leta 1913 je ameriški predsednik postal Woodrow Wilson, tako da je prva dama Amerike postala njegova žena, Ellen Louise Axson, ki pa je že naslednje leto umrla, zato je vlogo prve dame – družabne gostiteljice (social hostess), kot se je tedaj še reklo tej funkciji – prevzela Wilsonova najstarejša hči, Margaret. Toda prva dama je ostala le leto in pol – do očetove ponovne poroke. Vidite: Melania je še živa, pa jo že nadomešča moževa hči. Če bi se Ivanka, ki je letos registrirala že 25 trademarkov (Melania le enega), preselila v tisto pisarno, ki jo običajno zaseda prva dama, ne bi bilo to nič takega, pravijo Trumpovi surogati: »Ameriški predsedniki so že postajali vdovci, pa so vlogo prve dame prevzemale njihove hčerke, nečakinje.« Je Trump že vdovec? Se obnaša, kot da je vdovec? Ali pa je le seksist in šovinist, ki hoče ženi pokazati, kam sodi? Še dobro, da je ni poslal v samostan. Ne pozabite: Margaret Wilson se je kasneje preselila v ašram, indijski samostan, in prevzela hindujsko vero. A po drugi strani – Mars je itak en velik samostan, ena velika alternativna realnost, ki zdaj golta Ameriko.

1. Amerika se je imela za kraljico demokracije, za ultimativno demokracijo, zdaj pa je izvolila avtokrata.

Trump je Boeingu zagrozil, da bo preklical naročilo predsedniškega letala (»Cancel order!«), toda tega v resnici ni storil zaradi previsoke cene, ampak zato, ker ga je Dennis Muilenburg, direktor Boeinga, poleti – med predvolilno kampanjo – javno kritiziral. Hillary Clinton, svoji protikandidatki, pa je zagrozil, da jo bo dal po izvolitvi zapreti. Še prej je nadnjo pošiljal svoje jurišnike, slavilce 2. amandmaja, ki slavi strelno orožje. Mnogi so to razumeli kot poziv k likvidaciji. Olga Perez Stable Cox, profesorica psihologije, ki je kritizirala Trumpa (njegova izvolitev je »teroristično dejanje«), se skriva pred njegovimi jurišniki, saj ji ti grozijo s smrtjo (»Zgini na Kubo ali pa boš v gobec dobila jebeno kroglo!«), razkrili pa so tudi njen naslov. Amerika je pač Trumpovo podjetje. In Trump jo bo naredil spet veliko. Zato ni čudno, da je že patentiral in zaščitil trademark American Idea – Ameriška ideja. Takšna priložnost pride le enkrat. Jebeš demokracijo.

2. Amerika je prej veljala za deželo medijske svobode, zdaj pa je izvolila človeka, ki je patološko alergičen na medijsko svobodo.

Trump je medijem, ki so ga kritizirali, grozil s spremembo medijske zakonodaje, ki bo »kritiziranim« olajšala tožbe, kritike pa prekvalificirala v klevete. Direktorjem največjih ameriških medijev, ki so ga obiskali po izvolitvi, je razložil, kako pričakuje, da bodo poročali o njem. Amazonu je zagrozil z dodatno obdavčitvijo – Jeff Bezos, lastnik Amazona, je tudi lastnik Washington Posta, ta je sistematično in pikantno razkrival Trumpove umazane posle in dosjeje. Revijo Vanity Fair je nedavno divje napadel, ker ni pohvalila restavracije v Trump Towerju. Medije skuša prisiliti v samocenzuriranje – sicer jih čaka maščevanje. A samocenzurirati se bodo morali tudi javni uslužbenci in znanstveniki, ki podnebnih sprememb nimajo le za mit – sicer jih čaka čistka, pravi Brian Beutler (New Republic). »You're fired!« A ameriški mediji so za ta neomakartizem sami krivi: Trumpa so spustili skozi, ker so bili prepričani, da ga bo Hillary zlahka premagala.

3. Amerika, dežela svobodnih in poštenih volitev, je prej tujim politikom očitala, da na oblast prihajajo z ukradenimi volitvami, zdaj pa je sama dobila predsednika, ki je na oblast prišel z ukradenimi volitvami.

Ponovno štetje volilnih glasov v treh zveznih državah (Pensilvanija, Michigan, Wisconsin), v katerih je Trump »presenetljivo« zmagal, volilnega izida ni spremenilo, a ga tudi ni moglo – ne le da so republikanske administracije v teh državah ponovno štetje na vse načine ovirale in blokirale (ponekod so ga mirno preprečile) in da so bila sodišča apatična, ampak se je tudi izkazalo, da volilnih glasov ni bilo mogoče preveriti in verificirati, ker so republikanske administracije, ki nadzorujejo volilni stroj, vnaprej poskrbele, da to ne bi bilo mogoče. Poleg tega so volilne naprave, ki volilne glasove elektronsko skenirajo, daleč najpogosteje odpovedale prav v črnskih soseskah Detroita, tako da so črnske glasove preprosto razglasili za neveljavne – in to masovno. Softvera pa niso dovolili preiskati. V Michiganu so odkrili več kot 75 tisoč »podglasov« (undervotes), kar pomeni, da je več kot 75 tisoč volivcev sicer volilo in kliknilo, a niso izbrali nobenega izmed predsedniških kandidatov. Teh »podglasov« je bilo 70 odstotkov več kot na prejšnjih volitvah. Če bi se izkazalo, da je med njimi recimo 20 tisoč »podglasov«, ki so bili v Detroitu napak skenirani, potem bi Michigan osvojila Clintonova – izgubila ga je le za slabih 11 tisoč glasov. A tega niso mogli preveriti. V večini detroitskih volilnih okrožij »glasovnic« niso shranili. Volilni sistem je naštelan tako, da revizije ni mogoče opraviti, da je torej ponovno štetje nemogoče in da je mogoče volitve zrežirati. Kot v »eksotičnih« deželah, v katere Amerika pošilja opazovalce.

Trump Američane sili v to, da se obnašajo kot najstniki. Od tod velika regresija, infantilizacija, belski nativizem, rasizem, populizem, antisemitizem, neonacizem – naj bo vse tako, kot je bilo nekoč.

A to še ni vse. Cia je prek ovinkov sporočila, da so v predsedniške volitve posegli hekerji ruskih tajnih služb. Kongresu naj bi bila, pravi Washington Post, dostavila »zaupne podatke«, ki kažejo, »da je bil ruski cilj izvolitev Donalda Trumpa«. TV-mreži NBC in ABC sta poročali, da obveščevalci pravijo, da je bil Putin v to »osebno vpleten«. Recorded Future, bostonska firma, ki bdi nad kibernetsko varnostjo, pa je ugotovila, da so Rusi v času volitev shekali tudi vladno agencijo (U. S. Election Assistance Commission), ki skrbi za varnost volilnih naprav.

Michael Morell, nekdanji direktor Cie, pravi, da je to »politični ekvivalent 11. septembra«. Trump je kakopak vse takoj zanikal: »To je smešno. Menim, da gre le za še en izgovor. Ne verjamem.« Vau! Trump ni bil še niti ustoličen, pa že ne verjame Cii. Vau! Cia išče le izgovor za poraz Clintonove! Vau! Cijino Odkritje je »smešno«! Trump je prvi ameriški predsednik, ki misli, da je Cia »fake news«. Bo pač odstavil direktorja in ga zamenjal s kom, ki mu bo lahko verjel.

Ni še jasno, kaj vse so počeli ruski hekerji in kako globoko so šli, toda to razkritje bi lahko pomenilo, da so Trumpa izvolile ruske tajne službe, ali bolje rečeno – da ga je izvolil Kremelj. Mar se niso Američani v času hladne vojne najbolj histerično bali prav tega, da jim bodo komunisti podtaknili »svojega« predsednika, alias »mandžurskega kandidata«? In mar niso teapartijci in alterdesničarji, Trumpovi volivci, stalno ponavljali, da je Barack Obama »mandžurski kandidat«, »skrivni musliman«? In če malce bolje pomislite, Trump Rusiji res bolj ustreza kot Clintonova, nasprotnica Rusije in fenica sankcij – Trump bo sankcije, ki slabijo Rusijo, odpravil. Lažje bo »prisluhnil« ruskim interesom. In tudi lažje ga bo izsiljevati – v Rusiji ima številne posle. Razjezi Putina – ni več posla! Ni čudno, da je Trump za zunanjega ministra – res noro! – imenoval Rexa Tillersona, direktorja mogočne naftne korporacije Exxon Mobil, ki ga je Putin leta 2013 osebno odlikoval (z redom prijateljstva!) in ki je začel leto kasneje, ko so Rusijo po aneksiji Krima doletele sankcije, lobirati za odpravo teh. Exxon Mobil je v Rusijo – v iskanje arktične nafte – vložil milijarde.

Medtem ko Slovenija slavi Melanio Trump, prvo damo Amerike, kot prva dama Amerike nastopa Ivanka Trump.

Trump je torej za zunanjega ministra postavil nekoga, ki ima poslovni interes, da se sankcije odpravijo, navsezadnje, sankcije so Exxon Mobil stale že milijardo. Ruski interesi so pač Trumpovi interesi. In če bo treba, bo priznal tudi Krim. Severna Koreja, Venezuela in Sudan so ga že. Trump je itak že pred časom rekel, da bi bili »ljudje s Krima raje pod Rusijo kot pa tam, kjer so bili prej«.

Zdi se, kot da je hladno vojno vendarle dobila Rusija. A po drugi strani – tudi hladna vojna je bila vedno predvsem posel. Dober posel.

4. Amerika je prej po svetu nastavljala marionetne režime, zdaj pa je sama izvolila in dobila marionetni režim.

Če Trump ne bo hotel izgubiti poslov v Rusiji in če bo hotel, da v Rusiji zraste Trump Tower, ki je v pripravi, ne bo smel ogrožati ruskih interesov. Če grejo sankcije, pride Trump Tower. Kar velja tudi za njegove posle v Argentini in Turčiji: če se bo zameril Argentini, bo ogrožen njegov argentinski Trump Tower, če pa se bo zameril Erdoganu, bo ogrožen njegov turški Trump Tower. Ali kot pravi ameriški politični komentator Keith Olbermann: »Trump ni predsednik, temveč marioneta.«

A korupcija bo vzajemna, pravi Kurt Eichenwald (Newsweek): »Tuji voditelji, ki se bodo hoteli Trumpu prilizniti, bodo naredili vse, da bo njegova družina zgradila še več stavb, prodala še več draguljev in zaslužila še več.« Trump ima velike posle v 20 državah, vse od Kitajske do Savdske Arabije. Ponekod, recimo v Braziliji, piše New York Times, so njegovi projekti v policijski preiskavi – zdaj, ko je Trump predsednik, bodo preiskave z veseljem opustili. Ponekod, recimo v Indiji, pa Trump svoje stolpe gradi v španoviji s partnerji, ki so povezani z vrhovi indijske politike – toliko bolje! »Moj brand je zdaj bolj vroč kot prej,« pravi Trump. Šur. Stolpi, ki jih gradi, bodo idealne tarče za letala Al Kaide in Islamske države. Trump itak pravi, da vsakodnevnih varnostno-obveščevalnih poročil ne bo bral. Nima časa, pravi. Imel pa bo toliko časa, da bo lahko še naprej produciral resničnostni šov The Apprentice, ki ga bo zdaj pilotiral Arnold Schwarzenegger.

A predstavljajte si, da Islamska država res zruši kak Trumpov stolp – Amerika bo potem napadla Islamsko državo, ker je zrušila Trumpov stolp! Ha.

Trump, Robin Hood, nasprotnik »pajdaškega kapitalizma«, bo svet odpeljal v lizunski kapitalizem. Oligarhizacija sveta prehaja v apokaliptično fazo – poljubljanje riti na odprti sceni. Lizunski kapitalizem je pajdaški kapitalizem na odprti sceni. To je kapitalizem, ki ničesar več ne skriva – kapitalizem, ki vse, kar gre ljudem najbolj na živce, legalizira. Čaka nas globalizacija 2.0 – globalizacija prilizovanja. Ja, Trump nastopa kot nasprotnik globalizacije, ki je Američanom pokradla delovna mesta in tovarne, tako da Amerika z njo le »izgublja, izgublja in izgublja«, ja, Trump nastopa kot ta, ki bo ameriškim podjetjem preprečil selitev iz Amerike (konec outsourcinga! konec selitev delovnih mest v Mehiko in na Kitajsko! konec izdajanja domovine!), in ja, Trump podjetjem, ki ga ne bodo ubogala, grozi s carinsko in davčno kaznijo, s »konsekvencami«, kot pravi, toda vse to počne le zato, da bi lažje globaliziral svoje zasebne posle, svoje brande, svoje trademarke, svoje produkte. Bolj ko bo omejil in deglobaliziral druge, bolj bo raztegnil in globaliziral sebe! Sam itak počne natanko to: ameriško podjetje, v katero je investiral, izdeluje pohištvo v Turčiji in ga potem prodaja v Ameriki.

Toda prilizoval se ne bo le Putinu in Erdoganu, temveč tudi filipinskemu predsedniku Duterteju, alias »Vzhodnemu Trumpu«, s katerim je že opravil telefonski pogovor. Trump ga je celo povabil na obisk, pravi Duterte – in ni mogel prehvaliti njegove velike akcije, »kampanje proti drogeraškemu vprašanju«. Ne pozabite, Duterte je Obamo razglasil za »kurbinega sina«, med predvolilno kampanjo je obljubil, da bo pobil sto tisoč ljudi, ki prekupčujejo z drogami, ko pa jih je po volitvah začel pobijati (do sedaj jih je pobil že 6000 – brez sojenja), je postalo očitno, da bo z veseljem izpeljal genocid nad tremi milijoni džankijev, rekoč: »Nemčija je imela Hitlerja, Filipini pa imajo mene!« Trump ima enormne finančne razloge, da Duterteja ohranja srečnega, pravi Eichenwald: »Trump Tower v Century Cityju v Makatiju je tik pred odprtjem, potencialni kupci pa so že plačali depozite za 94 odstotkov stanovanj.« Trump v filipinski Tower, ki ga oglašujejo s sloganom Živite nad drugimi!, ni investiral niti centa, le svoje ime – svoj brand – je licenciral, toda Duterte, vulgaren, narcisoiden, nestrpen, nacionalističen, antidemokratičen in maščevalen kot Trump, je za svojega uradnega ameriškega odposlanca imenoval Joseja E. B. Antonia, šefa korporacije (Century Properties), ki je vse skupaj financirala (150 milijonov) in ki Trumpovi družini piše čeke za napis Trump Tower. Ne, Trumpovi otroci na Marsu niso osamljeni – vedno se lahko igrajo z Antonievimi otroki, ki so prav tako vpleteni v družinski biznis.

Če korupcije in navzkrižij interesov ne skrivaš, potem je vse okej. Če korupcije in navzkrižij interesov ne skrivaš, potem to ni več korupcija – in potem to niso več navzkrižja interesov.

Res lepo: ameriški predsednik, ki ga je izvolila pronacistična alt-right (»Hitler je imel prav«), osrečuje filipinskega predsednika, ki se ima za Hitlerja. Duterte izgleda kot spačena verzija Donalda Trumpa.

5. Amerika je prej s prstom kazala na politično korupcijo v drugih deželah, zdaj pa je politično korupcijo izvolila.

Kako korupcija praktično deluje? Takole: leta 2012 so v Istanbulu odprli Trump Tower, na odprtje pa sta prišla oba, Trump in Erdogan. Drug drugega nista mogla prehvaliti. Toda ko je začel Trump lani psovati muslimane, ki naj bi jim prepovedal vstop v Ameriko, je Erdogan ponorel in zahteval, da Trumpovo ime odstranijo s tistega kompleksa. In glej, no, Trump poleti nenadoma ni mogel prehvaliti Erdoganovega brutalnega obračuna z opozicijo in pučisti, obenem pa je dodal: »V Istanbulu imam veliko, res veliko stavbo! Imenuje se Trump Towers – dva stolpa. Ni le eden kot navadno, temveč sta dva!« Na dan volitev pa je general Michael T. Flynn, Trumpov surogat (zdaj že njegov svetovalec za nacionalno varnost), objavil še članek, v katerem je poudaril, da »sile radikalnega islama svojo ideologijo pobirajo pri radikalnih klerikih, kakršen je Gülen, ki mu ne smemo zagotoviti varnega zatočišča«. Točno, Gülen je klerik, za katerega Erdogan pravi, da je poleti organiziral vojaški puč, zato zahteva njegovo izročitev Turčiji – Obama ga noče izročiti, Trump ga morda bo. Erdogan je začel na lepem hvaliti Trumpa, Trump pa je na lepem muslimanom nehal groziti s prepovedjo vstopa v Ameriko. Trump ve, kaj hoče Erdogan – Erdogan ve, kaj hoče Trump. Zagroziš, da boš odstranil njegovo ime, pa odpove vojno.

A po drugi strani: vsi so se čudili, ko je Trump po izvolitvi poklical tajvanskega predsednika, saj ameriški predsedniki tega ne počnejo – nočejo jeziti Kitajske. Le zakaj je to storil? Trump gre res po svoje, so rekli – svež veter! Ne, le Trumpi želijo tudi na Tajvanu svoj Tower, svoj funt mesa. Trump je grozil, da bo ameriško vojsko umaknil iz Japonske – razen če Japonci Ameriki varovanja ne bodo plačali. Zdaj ameriške vojske, kot kaže, ne bo umaknil iz Japonske – Japonci so plačali. Sanei pač kupuje licenco za Ivankino modno linijo. Trump ima 500 podjetij. Zapolni lahko vse niše Marsa.

6. Amerika je v tujih deželah s propagandnimi lažmi nastavljala in rušila vlade, zdaj pa je dobila predsednika, ki so ga izvolile propagandne laži.

Amerika, ki je prej v tujih, »eksotičnih« deželah z »lažnimi novicami« na oblast postavljala »svoje« diktatorje, predsednike in premiere (Pahlavija, Pinocheta ipd.), je zdaj dobila predsednika, ki je bil izvoljen zaradi »lažnih novic«, med katerimi verjetno prednjači tista, da Hillary Clinton vodi pedofilsko mrežo, ki je bazirana v kleti neke picerije, no, takoj za tisto, da demokrati na Floridi načrtujejo uvedbo šeriatskega prava. Da je Trump med predvolilno kampanjo zrušil rekord v številu izrečenih laži, pa itak vemo. A laže tudi zdaj, ko je že izvoljen. Hillary je osvojila skoraj tri milijone več volilnih glasov od njega, toda on pravi, da jih je osvojil več, »če odštejete milijone ljudi, ki so volili ilegalno«. Te dni pa je tvitnil: »Če je Rusija hekala, zakaj je Bela hiša tako pozno ukrepala? Zakaj se pritožuje šele zdaj, ko je Hillary izgubila?« Kar ni res: Bela hiša je že na začetku oktobra sporočila, da kampanjo Hillary Clinton minirajo ruski hekerji in da tega ne bi počeli brez dovoljenja ruske vlade. Sploh pa – sam Trump je julija Ruse pozival, naj shekajo in objavilo Hillaryjine mejle.

Trump je tudi tvitnil, da Boeing izdeluje predsedniško letalo, ki bo stalo »več kot 4 milijarde«, kar spet ni res: prvič, Boeing bo za ta denar izdelal dve predsedniški letali, drugič, izdelal ju bo za 3,7 milijarde, in tretjič, cena je narasla zaradi posebnih varnostnih sistemov, ki jih bodo morali vgraditi, navsezadnje, z njima bodo leteli vsi Trumpi, z A-vanko vred. In seveda, to je še malo, če pomislite, da bosta letali lahko pristali na Marsu.

7. Amerika se je vedno najbolj bala diktature, zdaj pa bo dobila ministre, kakršne bi imenoval le diktator.

Saj veste, kaj pravijo: bogatim je treba pustiti, da mastno zaslužijo, saj lahko le tako potem njihovo bogastvo kaplja tudi dol, k ljudstvu. Toda ko pustijo Trumpu, da mastno služi, dol – k ljudstvu – kapljajo le nativizem, rasizem, populizem in drugi neprebavljeni odpadki zahodne civilizacije. Njegov glavni svetovalec bo Steve Bannon, eksurednik portala Breitbart News, belski nacionalist, antisemit in strateg alt-right, fen nacističnih propagandnih tehnik, ki je hotel biti »Busheva Leni Riefenstahl«, zdaj pa je »Trumpov Goebbels«. Minister za obrambo bo general James Mattis, alias »Divji pes«, ekspoveljnik ameriške vojske v Iraku in Afganistanu, ki zelo rad pripoveduje, kako uživa v ubijanju: »Prihajam v miru. Nisem pripeljal topništva. Toda rotim vas – s solzami v očeh: če me boste zajebali, vas bom vse pobil!« Minister za okolje bo Scott Pruitt, ki trdi, da so podnebne spremembe le mit, minister za delo bo Andy Puzder, kralj hitre prehrane (Carl’s Jr), ki prezira delavce, sindikate in minimalno plačo, minister za urbanizem bo Ben Carson, konspirološki kirurg, ki pravi, da je LGBT komunistična zarota, da je Obama komunist in nacist, oh, in da je egiptovske piramide zgradil biblični Jožef! Pravosodni minister bo senator Jeff Sessions, rasist in homofob (ja, podnebne spremembe so mit!), minister za domovinsko varnost bo general John Kelly, fen torture in nekdanji šef Guantánama, svetovalec za nacionalno varnost bo general Michael Flynn, antisemitski in islamofobični konspirolog ter promotor lažnih novic (islam je »rak«, Hillary vodi pedofilsko mrežo, Hillary bo prepovedala krščanstvo ipd.), njegova namestnica pa bo K. T. McFarland, islamofobična fenica torture, ki trdi, da Hillary Clinton s helikopterjem nadzoruje njeno hišo. Minister za finance bo Steven Mnuchin, eden izmed šefov Goldmana Sachsa, alias »Kralj deložacij«, ministrica za izobraževanje bo Betsy DeVos, magnatka, ki bi vse javne šole privatizirala, minister za energetiko pa bo Rick Perry, nekdanji teksaški guverner, ki je leta 2012, ko je kandidiral za predsednika, rekel, da bi odpravil tri ministrstva: »Ministrstvo za trgovino, ministrstvo za izobraževanje in ... čakajte ... ups!« Ni se mogel spomniti, katero je tretje ministrstvo, ki bi ga odpravil – in kot se je izkazalo, je bilo ministrstvo, ki bi ga odpravil, prav ministrstvo, ki ga bo zdaj vodil.

8. Amerika svoje predsednike slavi kot navdihujoče velikane, zdaj pa je izvolila zvezdnika resničnostnega šova.

Trump je leta in leta – vse tja od leta 2004 – pilotiral resničnostni šov The Apprentice, ki je bil velik hit. Ja, Trump je prišel v vsak dom. Vsi so ga poznali. Tržil je svoj brand. Ameriko je zasitil s sabo. In zdaj to nadaljuje – dan in noč tvita, dan in noč se brandira, dan in noč se trži. Odprt je non-stop. Dobro se je vklopil v 24-urni medijski cikel. Tiskovnih konferenc nima, temveč tvita – divje, kompulzivno, konfrontacijsko, dezinformativno, antidolgočasno. In tvita in tvita in tvita. Kot najstniki. Trump je novi Justin Bieber. Američane sili v to, da se obnašajo kot najstniki. Od tod velika regresija, infantilizacija, nostalgija, imaginarne preteklosti, belski nativizem, rasizem, populizem, antisemitizem, neonacizem – naj bo vse tako, kot je bilo nekoč. Na Marsu si lahko spet otrok. Potrebuješ le svetovalca za preteklost.

Doomsday Clock pa kaže tri minute do polnoči.

In če kdo, potem bo prav Trump potreboval teroristični napad, svojo verzijo 11. septembra, ki bo stresla Ameriko, njega samega pa normalizirala in opolnomočila. Tako kot je malega Busha. Le da bo Trump teroristični napad potreboval še bolj kot Bush.