Spopad z lažjo

V Bocholtu je zaradi sovražnih komentarjev o njem in njegovi družini nedavno odstopil eden vaših strankarskih tovarišev. Je to osamljen primer ali to postaja politični vsakdan?

Razumem njegovo osebno odločitev. Vendar je to hkrati poraz za našo svobodno, demokratično razpravo, ki temelji na izjavah in replikah. Če ne bomo pazili, jo bodo skvarili laži in sovražnost.

Sovražnost in laži niso za politiko nič novega. Se je politična komunikacija res spremenila?

V družbi na sploh opažam vse večjo surovost, za katero je veliko razlogov. A družbena omrežja k temu prispevajo na poseben način, zato zdaj nujno potrebujemo pravno ureditev za platforme, ki ponujajo možnost javnega komuniciranja. Naše temeljne pravice so ogrožene zaradi zasebnega gospodarskega subjekta. Facebook služi milijarde in mora končno prevzeti tudi odgovornost.

Kako bi bilo to videti v praksi?

Vsebinska odgovornost je predvsem stvar uporabnikov platforme in to bi tako tudi ostalo. Vendar bi moral Facebook zagotoviti, da se žrtve te posurovelosti lahko hitro in učinkovito branijo, če je prekoračena meja svobodnega izražanja in se pojavijo neresnične trditve, dejstva in celo kršitev zakonov – kar se pogosto dogaja.

Saj za klevetanje in obrekovanje že obstajajo pravna sredstva, na podlagi katerih je mogoče ukrepati …

Vendar, kot lahko vidimo, to ne zadostuje. Naš sistem je dober in zakonski okviri pravzaprav zadostujejo, zatika pa se pri dejavnikih čas in domet. Facebook s svojo široko razširjenostjo poskrbi, da imajo te kršitve temeljnih pravic daljnosežne posledice in lahko povzročijo nepopravljivo škodo. Če bi na primer tik pred parlamentarnimi volitvami začele krožiti lažne trditve, da je Vladimir Putin financiral predvolilno kampanjo nekega nemškega politika, pa bi se to bliskovito razširilo po družbenih medijih, trenutno nihče nima prave možnosti, da bi se učinkovito branil pred takšnimi lažmi. To bi morali nujno spremeniti.

Kaj konkretno zahtevate?

Hočem, da bi bila družbena omrežja, ki vplivajo na trg in mnenja – in mednje sodita tudi Facebook in Twitter – zakonsko obvezana organizirati pravno svetovanje, dosegljivo 24 ur na dan 365 dni v letu. Tja bi se lahko obrnili prizadeti in prijavili, da so žrtev lažne novice oziroma sovražnih sporočil. Prijava mora biti verodostojna, kot je to na primer v navadi pri opustitvenih tožbah. Poleg tega bi te službe za pravno varstvo morale podpreti oblasti pri kazenski preiskavi.

Naše temeljne pravice so ogrožene zaradi zasebnega gospodarskega subjekta. Facebook služi milijarde in mora končno prevzeti tudi odgovornost.

Pravosodni minister Heiko Maas je doslej težave skušal rešiti z okroglimi mizami. Ali vaša zahteva pomeni spremembo smeri, tudi v imenu velike koalicije?

Odločitve bodo sprejete šele, ko bo Heiko Maas januarja predstavil rezultate opazovanj. Je pa že zdaj jasno, da potrebujemo strožji pristop do teh platform, med drugim tudi do Facebooka. V tem se načeloma strinjam tako s pravosodnim ministrom kot s svojim kolegom iz Krščanskodemokratske unije Volkerjem Kauderjem. Heiko Maas si je zelo intenzivno in dolgo prizadeval postaviti mostove. Facebook ni izkoristil priložnosti, da bi sam učinkovito organiziral pritožno službo. Ko gre zares, ta ne deluje, kot je spet pokazal primer poslanke Renate Künast [po spletu je zaokrožila lažna novica z izmišljenim citatom v zvezi z umorom v Freiburgu, da je treba beguncu, ki je moril, vseeno pomagati, op. ur.]. To je nepregleden misterij, ne pa pravno varstvo.

Prijave ne bodo dovolj. Renate Künast in Süddeutsche Zeitung sta se prejšnji teden zaradi lažne novice pritožila neposredno pri Facebooku, vendar se tri dni ni zgodilo nič. Kako naj bi torej delovalo to pravno varstvo?

Zamišljam si ga nekako takole: če prizadeti verodostojno dokaže kršenje pravic in Facebook po preverjanju dotične novice ne izbriše v 24 urah, ga lahko doleti plačilo odškodnine v višini do pol milijona evrov. Če prizadeti želi, mora slediti popravek z enakim dometom, in sicer najpozneje v 48 urah.

Hočete reči, da popravek ne sme biti objavljen le na profilu avtorja lažne novice, temveč tudi povsod tam, kjer jo je kdo delil?

Tako je. To za Facebookove algoritme ne bi smel biti prevelik izziv. Na vse to gledam v širšem okviru. Tradicionalni mediji so zavezani strogim zakonskim predpisom o varovanju osebnostnih pravic. Ne moremo potem dovoliti, da se strategija platforme izrabi kot obvoz mimo teh predpisov. Internetna podjetja, kot sta Uber in Airbnb, maksimalen dobiček iztržita, ne da bi razmišljala o kakršnihkoli stroških posledic za družbo. Še več, izogniti se skušata tudi davkom. Zame je to pobiranje smetane. In to se hkrati dogaja pod krinko ekonomije delitve, kar naj bi zvenelo solidarnostno in družbeno znosno.

Vsa našteta podjetja delujejo globalno. Kaj bi se zgodilo, če bi bili lažne novice in sovražna sporočila objavljeni na straneh v tujini in potem deljena? Med ameriško predvolilno kampanjo jih je neobičajno veliko izviralo z Balkana.

Kdor zagreši kaznivo dejanje, se lahko preganja. Tudi Facebook odgovarja za takšna sporočila, ko izve zanje. Ni pomembno, od kod prihajajo žalitve, ki kršijo osebnostne pravice, ali so iz Nemčije ali z Balkana. Poskrbeti moramo, da je te pravice mogoče učinkovito zaščititi.

Radi bi uresničevali nekaj, čemur se ustanovitelj Mark Zuckerberg na vse načine skuša izogniti: da bi njegovo podjetje presojalo o tem, kaj je res in kaj je treba izbrisati. Mar ni Facebook že zdaj dovolj vpliven?

Vem, da gre tu za hojo po tankem ledu. Nočemo mnenjske policije in komisije za resničnost, sploh pa ne v okviru podjetja. Tudi kaznivo dejanje z nazivom dezinformacija se mi zdi napačen način, ki ni združljiv s svobodnim izražanjem mnenja. Vseeno pa moramo nujno poiskati pot, da lahko oškodovani učinkovito posredujejo proti tistim, ki v svet zavestno pošiljajo žaljivke in lažne trditve. To namreč lahko povzroči strašne manipulacije in izkrivljenje javnega mnenja. Naš politični sistem temelji na tem, da sicer obstajajo različna mnenja in spopad med njimi, vendar pa so dejstva preverljiva.

Vaš predlog bi lahko sprožil poplavo žaljivk na spletu – in močno lobiranje. Vam je jasno, v kaj se spuščate?

Facebook in druge moramo ustaviti takoj. Če bomo pustili, da vse ostane, kot je, tvegamo več kot samo razjarjene lobiste.

Kdaj naj bi dobili ustrezen zakon?

Smo še na začetni stopnji. In seveda bo takšen predlog sprožil številne razprave. Predstavljeni bodo še drugi predlogi. Glavni bo Heiko Maas. Rešitev naj bi našli še pred volitvami.

Upor Facebooka in drugih bo močan, kajti administratorji platform se bodo navsezadnje znašli v neposrednem sporu z uporabniki. In zamisel bo prinesla tudi visoke stroške.

Seveda, Facebook bo to stalo veliko denarja. A kdor zasluži veliko denarja, ima tudi obveznosti. Pri nas pač poznamo zavezanost lastnine skupnemu dobremu. Facebook je podjetje in mora zato končno prevzeti odgovornost za zlorabo svoje platforme. Obstaja star zakon za podjetja, ki pravi, da mora vsak, ki s svojim poslovanjem pomeni vir nevarnosti, to tudi preprečiti oziroma omejiti. Ta predpis mora veljati tudi za spletne platforme.

Internetna podjetja, kot sta Uber in Airbnb, maksimalen dobiček iztržita, ne da bi razmišljala o kakršnihkoli stroških posledic za družbo.

Facebook je že napovedal, da bo ostreje nastopil proti lažnim novicam, in očitno stavi na ocenjevanje uporabnikov in sodelovanje z zunanjimi sodelavci za preverjanje dejstev. Se vam to ne zdi dovolj?

Zveni dobro, a če bodo moje pr avice kljub temu kršene, ne bo dovolj. V tem primeru mora obstajati postopek, s katerim je mogoče hitro doseči, da se končajo hude kršitve pravic in iztoži ustrezna odškodnina.

Facebook je globalno dejaven več kot deset let, politika pa se je zbudila šele zdaj. Ker so zaradi sovražnega govora in lažnih novic hudo prizadeti tudi politiki?

Seveda se je s tem povečala občutljivost, ne drži pa, da smo se zbudili šele zdaj. Pravosodni minister Maas se s to tematiko intenzivno ukvarja že dve leti. Zdaj je napočil trenutek, ko moramo jasno povedati, da se ne bomo predali kot pravna država in kapitulirali pred domnevno premočjo Facebooka. Kot država moramo temeljne pravice uveljavljati tudi na spletu.

Kaj se bo zgodilo zdaj, po teh napovedih? Kakšen bo naslednji korak?

Takoj po božičnih praznikih se bova z vodjo konservativcev Volkerjem Kauderjem intenzivno lotila te teme. Prepričan sem, da koalicija lahko zelo hitro doseže dogovor za skupno ukrepanje.  

© 2016 Der Spiegel