Pregled leta: Nebesa lahko počakajo

Ko je julija 31-letni Mohamed Lahouaiej Bouhlel v Nici s tovornjakom zgazil 86 ljudi, je Evropa obvisela med življenjem in smrtjo. Prihajajo, so kričali. Ustvaril se je vtis, kot da se bo zdaj tudi Evropa prelevila v Bližnji vzhod, Sirijo, Irak, Mali, Nigerijo, Jemen. Pa se to ni zgodilo. Teror se je še naprej dogajal drugim. In ko je ob koncu leta, 19. decembra, nastopil Bouhlelov posnemovalec, ki je v Berlinu s tovornjakom zgazil 12 ljudi, je bilo za nami le leto, v katerem se je teror dogajal drugim.

V soboto, 10. decembra, sta Istanbul – z epicentrom v bližini nogometnega stadiona Bešiktaša – stresla huda teroristična napada. Avtobomba in samorazstrelitev sta vzeli 44 življenj. Pokol so vsi takoj obsodili. ZN, ZDA, EU, NATO in UEFA. Vsi. Kdo ve, morda tudi davčne oaze. »Podlo in strahopetno teroristično dejanje,« so rekli. »V mislih in molitvi smo z žrtvami in njihovimi bližnjimi,« so poudarjali. »Odločni smo, da skupaj s Turčijo premagamo terorizem,« so obljubljali. Kot da se je zgodilo prvič. In kot da bi hoteli reči: nikoli več!

In tu je ironija: ni se zgodilo prvič. Niti zadnjič. Še huje: terorističnih napadov je toliko, da se kot nekaj posebnega – unikatnega, prazničnega – zdi dan, ko ni terorističnega napada. V nedeljo, 11. decembra, so se zgodili še trije strašni teroristični napadi, v Kairu (Egipt), Mogadišu (Somalija) in Adnu (Jemen). V prvem je umrlo 25 ljudi, v drugem 20, v tretjem pa 48. Dan prej sta se v nigerijskem Madagaliju samorazstrelili deklici – umrlo je 57 ljudi. Ni kaj, politične elite so imele tisto nedeljo veliko priložnosti za ogorčenje, sočustvovanje in obsojanje, a kot veste, so se osredotočile na Istanbul. Morda zato, ker je bila nedelja – in v nedeljo se res nihče ne pretegne. Morda pa zato, ker je Istanbul tako blizu Evrope, ker torej deluje evropsko, precej bolj evropsko kot Kairo, Aden, Mogadiš ali Madagali.

Še huje: v prvih desetih dneh decembra so brutalne teroristične napade doživeli tudi Abotabad, Giza, Kveta, Narathiwat, Bengazi, Mosul, Kandahar, Nong Chik, Yaring, Panarae, Saiburi, Hawija, Fadikha, Qasr, Burhakabo, Rubaida in še kakih 20 »eksotičnih« mest, ki jih ni nihče pogrešal. Zahod ni molil zanje.

Letos je bilo več kot 2300 terorističnih napadov, v katerih je umrlo več kot 20 tisoč ljudi. Evropa je v ta veliki total prispevala 133 žrtev. Nica – 86. Bruselj – 32. Berlin – 12. Pariz – 2. In Saint-Étienne-du-Rouvray – 1. Toda leto 2016 je bilo leto, ko se je ustvarjal vtis, da je Evropa največja žrtev terorja. Pa ni. Obenem so vsi poudarjali, da teror ne sodi v Evropo. Kot da ga drugod komaj čakajo. In kot da tja sodi.