Pregled leta: Uberprihodnost

Vizija vlade, ki jo vodi Stranka modernega centra, je modernizacija Slovenije. Premier Miro Cerar je oktobra v državnem zboru povedal, da moramo pogumno in samozavestno stopiti v prihodnost, da moramo biti konkurenčni in v koraku s svetovnimi trendi. Med koraki, ki jih delamo, je Cerar omenil le obisk Borisa Koprivnikarja, ministra za javno upravo in »koordinatorja digitalne transformacije«, v Združenih državah Amerike. Tam je Koprivnikar podpisal pismo o nameri za sodelovanje z ameriškim podjetjem Uber.

Podjetje Uber je staro šele nekaj let, a se je izjemno hitro razširilo po vsem svetu. V Slovenijo prihaja razmeroma pozno, ko je že veliko znanega o njegovi dvoumni naravi. Res pomeni do potrošnikov prijazno konkurenco taksistom. Njegova spletna aplikacija za lažje naročanje prevozov deluje izvrstno in ocenjevanje voznikov pomeni, da je storitev varnejša od štopanja. Vendar je Uberjeva glavna prednost v ceni. Znižujejo jo s povečevanjem konkurence med vozniki, saj tem ni treba upoštevati pogojev, ki jih morajo izpolnjevati taksiji, zaradi česar so fiksni stroški opravljanja dejavnosti prevoza potnikov nižji. Uber je zato pripravljen priti v Slovenijo, šele ko bomo tako spremenili prometno zakonodajo, da mu bo omogočala z nižjo ceno osvajati tržni delež v dejavnosti prevoza potnikov.

Uber je pomemben, ker nas prisili, da razmišljamo o spreminjanju ekonomije in trgov delovne sile. Podjetje je tako jasen simbol teh sprememb, da se te pogosto opisujejo z besedo »uberizacija«. Kot se je nekoč izrazil koordinator Koprivnikar, gre za ekonomijo, v kateri ljudje niso plačani za delovna mesta, ampak za različne delovne naloge.

Tako lahko ljudje, ki imajo (slabo plačano) službo, v času, ki je bil prej njihov prosti čas, vozijo potnike prek Uberja. Ta čas lahko namenijo tudi mini gostinstvu in oddajajo stanovanje ali del stanovanja turistom prek spletne aplikacije Airbnb. Za čiščenje prostorov med menjavami turistov pa lahko prek spletnih strani hitro najamejo samozaposlene čistilke.

Ekonomija spletnih platform je problematična, ker si posredniki ob transakcijah vzamejo rente, za katere pogosto ne plačajo davkov v državah, kjer so storitve opravljene. Še bolj problematično je učinkovito izogibanje regulacijam, ki so jih sredi prejšnjega stoletja uveljavile države za zaščito delavcev. Saj ne, da takšnega izogibanja prej ni bilo: taksistom po plačilu rent za licence in za dostop do dispečerskega centra pogosto ne ostane niti minimalna plača, delavci v gostinstvu in turizmu pa so sistematično izpostavljeni kršitvam njihovih pravic. Uber je predvsem simbol obupa delavcev.