Pregled leta: Tobak proti funkcionarjem

Letošnje sprejemanje nove protitobačne zakonodaje je bilo tudi preskus odpornosti slovenskih funkcionarjev proti vplivom tobačnih multinacionalk. Saj veste, štirih velikih, Philipa Morrisa, British American Tobacca, Imperial Tobacca in Japan Tobacca. Ker so se na zdravstvenem ministrstvu odločili, da bodo po novem tobačne izdelke dodatno obdavčili in da bodo morali trgovci cigarete prodajati v enotni embalaži, brez znanih logotipov, so omenjeni štirje začeli stopnjevati pritisk. Sprva na novinarje, potem na ministrstva ter nazadnje na vlado in politične stranke.

Eno izmed prvih je padlo finančno ministrstvo. Na začetku leta so na njem začeli nasprotovati spremembi zakonodaje. Nasprotovali so sprejetju novega zakona, češ da bi lahko reforma okrepila črni trg in da bi zvišanje cen tobaka povzročilo tolikšno zmanjšanje prodaje tobačnih izdelkov, da bi nazadnje v proračunu zazevala 60-milijonska luknja. Precej časa so trdili, da so tako pokazali njihovi »lastni« izračuni. Dokler vendarle niso priznali, da jih je sponzorirala in jim z njimi postregla multinacionalka Imperial Tobacco.

A finančno ministrstvo ni bilo edino, ki je padlo na preskusu lobistične odpornosti. Precej nizko je padlo tudi ministrstvo za gospodarstvo. V Sloveniji sprejemamo zakonodajo po utečeni proceduri. Ko je osnutek zakona napisan in vsaj približno koalicijsko usklajen, je sprva na vrsti javna predstavitev. Temu sledi medresorsko usklajevanje po ministrstvih. Nato zakon obravnava vlada in ga pošlje v parlament. Čeprav je širši javnosti, recimo nevladnim organizacijam, v času javne predstavitve omogočen dostop do podatkov, so na gospodarskem ministrstvu vse štiri tobačne multinacionalke o posameznih verzijah zakona obveščali tudi, ko je bil v internem, vladnem usklajevanju.

Nazadnje pa je pod vplivom tobačnega lobija popustila še stranka Socialnih demokratov. V SD so izrazili »zadržanost« do nekaterih rešitev v zakonu. Skrbi jih, da bo Slovenija kršila intelektualne pravice tobačnih multinacionalk s tem, ko na primer na škatlicah ne bo logotipa »Marlboro«. Po njihovih besedah jih je o tem prepričal Bojan Pretnar, nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino. Toda Pretnar je tudi strokovnjak, ki izjemno tesno sodeluje s tobačnimi multinacionalkami. In ki je, po prepričanju nevladnih organizacij, celo plačani predstavnik Philipa Morrisa.

Boja še ni konec. Vlada je zakon sicer sprejela. In ga poslala v parlament. Kdo pa bo nazadnje v tej bitki zmagal, tobačni lobiji ali funkcionarji, bo jasno šele prihodnje leto, ko bodo razpravo o njem začeli poslanci.