Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

Spoštovana ga. Spomenka Hribar!

Žal mi je, da ste tak so-človek, da se zaletavate v odprta ali zaprta vrata, ali pa hočete vrata na silo odpreti v drugo smer, kot se v resnici odpirajo. Namesto, da bi mislili na bodočnost, lomastite že več kot trideset let po preteklosti. Vojna je grozota in od vas ne bom zahtevala večje so-čustvovanje, ampak predvsem razumevanje tega, da v vojni pade veliko preveč nedolžnih žrtev, pri povojnih obračunih, ki jim vi pravite povojni poboji, pa veliko manj nedolžnih žrtev. Cela Evropa je obračunala s kolaboranti, celo Angleži so na Tirolskem pobili 30 tisoč sovjetskih državljanov zvestih Hitlerju. Na žalost pa imamo tudi drugo še strašnejšo plat povojnih obračunavanj: na Poljskem so po vojni pobijali Jude, ki so se vrnili iz taborišč smrti – domov. Koga boste danes poklicali na odgovornost ali ga pozvali, da se opraviči? Se vam ne zdi, da gre pri stavku: »Gre za spoznanje in priznanje, da se nihče ne rodi po svoji volji, si ne izbere spola, časa, naroda, v katerega se bo rodil, in da zato nihče ni absolutno kriv za svoja dejanja,« za hudo metafiziko in pretiravanje. Res je, da si ne izberemo rojstva, si pa izberemo častno ali nečastno življenje. Pri tem ste si ustvarili hierarhijo vrednot, ki veljajo samo za vas in vašo razlago povojnih obračunavanj: večina so nedolžne žrtve, potem so manj nedolžni itd. in na koncu malenkost tistih, ki so res krivi. Na žalost je v resnici stvar zelo drugačna. In ker je drugačna je za vašo »vero« nesprejemljiva. – Modrec je dejal: »O živih vse dobro, o mrtvih resnico.«

Za nekaj podobnega gre pri vašem sklicevanju na Antigono. Zdi se mi, da bi zelo radi obžalovali, da Efialt, izdajalec pri Termopilah, ni imel sestre (brat ga v nobenem oziru ne bi pokopal). Po vašem je Antigona pokopala izdajalca-brata, jaz bi rekla, da je pokopala predvsem brata, a dr. Svetlana Slapšak je razložila, da se je Antigona borila za star ženski običaj, saj so do takrat samo ženske imele izključno pravico do pokopa mrtvih, kajti rojstvo in smrt sta bila do tedaj v ženskih rokah. Kreont bi danes po vašem veljal za zelo plemenitega, če bi zaukazal Antigoni, naj pokoplje brata, ki se je spentljal s sovražnikom in je pripeljal nad lastnega brata sovražno vojsko. Danes ne vemo ne za Efialtov ne za Polinejkov grob in tudi nam ni pomembno, s kakšnimi častmi sta bila pokopana, vemo pa dobro, kaj sta storila. Bog je Kajna in njegove potomce raztepel po svetu, Abelovi potomci so ostali na svoji zemlji, mar ne?

Vaša brez prizivna zahteva po spravi bo zmeraj naletela na dve hudi oviri. Prva je v naravi sami Rimskokatoliške cerkve. Takoj po osamosvojitvi je imel nadškof Alojzij Šuštar v Cankarjevem domu velik shod, na katerem je o spravi dejal, da je sprava mogoča samo v Kristusu. Pri tem je popolnoma »pozabil«, da je škof Rožman črnorokcem izročil križ blagoslovljen od papeža, da so z njim na Urhu prekrižali žrtev po mučenju tik pred smrtjo. Je to bila sprava? Svojo spravo so po vojni storili kristjani in si oprostili medvojne grehe. Dobili so odvezo tudi za svoje zločine. Mi, ta rdeči, se ne moremo spraviti, ker ne sprejemamo Kristusa, pa če se bomo še tako opravičevali… Biti v Kristusu pa pomeni, da vstopiš v katolicizem s krstom in drugimi zakramenti RKC. RKC se ne bo nikoli opravičila, nam »grešnikom« bo oproščeno le, če se spreobrnemo. Druga ovira pa je, da ste ženska. Visok katoliški funkcionar pater dr. Edvard Kovač, je odgovoril na vprašanje o vlogi žensk v Rimskokatoliški cerkvi z aksiomom: »Od kamene dobe naprej je daritve opravljal moški!«, nato pa ta aksiom razložil: »Če bi bilo duhovništvo samo predsedovanje nekemu srečanju, ne bi bilo za ženske nobenih ovir, saj navsezadnje lahko državo vodi ženska. Ker pa vsebuje tudi duhovno mistično razsežnost z daritvijo, se antropologi vprašujejo, ali ne gre tukaj za neko naravno danost.«

Spoštovana Spomenka Hribar, lahko se zavzemate za spravo ali proti spravi, nič vam ne bo pomagalo – zadeve ne boste premaknili niti za milimeter. Zato pustite preteklost zgodovini in se raje obrnite v prihodnost, da bo manj depriviligiranih ljudi na tem svetu! Kaj naj pomenijo ljudem brez strehe nad glavo, lačnim in v brezupnih življenjskih pogojih spomeniki sprave in katoliško obredje pri prekopih! Pomembni boji so pred nami, za stare boje pa vsi vemo, da so po bitki vsi generali zelo pametni. Dajete vtis, da želite biti taka generalica.

S spoštovanjem. Živa Vidmar, Ljubljana