Prepovedani kondomi

Razredničarka 9. razreda osnovne šole v Dravogradu je za tradicionalno decembrsko obdarovanje učencem predlagala, naj si medsebojno podarijo zavojček kondomov kot »varno popotnico v srednješolske dni«. Najstniki naj bi bili navdušeni, varna spolnost je namreč pomembna, obveščanje o njej pa še posebej. A vseh učiteljičina poteza ni razveselila. Prvi je njeno namero obsodil konservativni spletni portal Domovina.je. Med drugim je pisal o »globoki vrednostni krizi, v katero je zabredla sodobna družba,« ter o »nedopustnih pritiskih« na spolno nedotakljive osebe. Obdarovanja s kondomi nato ni bilo. Tako se je skupaj z ravnateljico odločila tudi razredničarka. Na ministrstvu za izobraževanje pa so dejali, da naj bi bila razredničarka delovala »neprimerno in nestrokovno«.

Ker je omenjena »nestrokovnost«, smo o tem povprašali strokovnjakinjo – Gabrijelo Simetinger, ginekologinjo in porodničarko, ki ima doktorat iz sociologije, natančneje iz kontracepcije in spolnosti. Najprej se je obregnila ob t. i. ABC-pravilo varne spolnosti, ki v angleščini pomeni »abstinence, be faithful, use a condom«, vzdržnost, zvestoba in uporaba kondoma. »ABC-pravilo varne spolnosti je kot del spolne vzgoje zastarelo. Kljub temu ga nekatere naše institucije še vedno propagirajo. Danes se v razvitem svetu mladim ne predava več o abstinenci oziroma vzdržnosti, ki pomeni odlaganje spolnega odnosa, saj je to v nasprotju z realnostjo, v kateri živijo. Tudi ne o tem, naj bo posameznik „zvest“ partnerju, saj je ključno to, da se pri menjavanju spolnih partnerjev primerno zaščiti. Po sistemu ABC v spolni vzgoji je uporaba kondoma, žal, šele na tretjem mestu.«

Gabrijela Simetinger dodaja, da se moramo sprijazniti s tem, da mladostniki v najstniškem obdobju eksperimentirajo. »Znanstveno dokazano je, da če imajo mladi pravilne informacije o svojem telesu, o spolni usmerjenosti itd. že v otroštvu in zgodnjem mladostniškem obdobju, prej vzpostavijo stik s sabo, s svojim telesom, s svojo spolnostjo in spolno usmerjenostjo ter se zato kasneje odločijo za spolne odnose kot tisti, ki teh informacij nimajo. Zaradi pravilne spolne vzgoje in obveščenosti o tem razmišljajo, manj tvegajo, manj eksperimentirajo in imajo večjo odgovornost do svojega telesa in spolnosti kot tisti, ki tega znanja nimajo,« pojasnjuje in še pravi, da se je o spolnosti nujno pogovarjati doma in v šoli, razredničarkina namera pa se ji zdi odlična.

Negativno mnenje ministrstva za izobraževanje je presenetilo tudi dr. med. Evito Leskovšek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je v pogovoru posebej omenila raziskavo o vedenju srednješolcev. Ta je pokazala, da so mladi razen o aidsu slabo obveščeni o drugih spolno prenosljivih bolezni in drugih dejstvih v zvezi s spolnostjo. »Iz prispevkov je mogoče razbrati, da se je razredničarka pogovarjala z učenci o kondomih oziroma spolnosti in da dejanje nikakor ni bilo zgolj tehnično,« sklene Evita Leskovšek, ki se že več let zavzema za uvedbo spolne vzgoje v šolski predmetnik, prav zaradi tega, da ne bi bilo manipulacij in dezinformacij. Te naj ostanejo v srednjem veku. V letu 2017 res nimajo kaj iskati.