Starejša generacija – dežurni krivci

Prispevek Kakšna bo starost naslednjih generacij, ki je bil 18. novembra 2016 objavljen v Mladini, skuša osvetliti vzroke za revščino med upokojenim prebivalstvom. Poglavitni vzrok in krivdo za (pre)nizke pokojnine, ki jih prejema večina, pripiše »predčasnemu« upokojevanju zaposlenih »v preteklosti« in domnevno prehitremu upokojevanju v sedanjosti, čemur naj bi botrovala prenizko nastavljena starostna meja. Po interpretaciji, ki jo podaja, naj bi šlo za samodejno in množično upokojevanje starejših generacij, pa čeprav naj bi bile te na stara leta, kot še interpretira, sposobne za delo. Upokojeni starostniki naj bi po tem videnju zato kar sami po sebi neupravičeno siromašili in ogrožali pokojninsko blagajno, s tem pa tudi drug drugega, to pa naj bi se kazalo z višino pokojninskih izplačil. Temu prispevek kot obrobni dejavnik priključi še pričakovano rast »nestabilnih oblik zaposlitve«, zaradi česar naj bi se iz tega naslova šele v prihodnosti zmanjševala raven vplačanih socialnih prispevkov, s tem pa tudi raven pokojninskih izplačil. Takšna diagnoza izpušča ključne strukturne dejavnike, ki so neposredno povezani z dejanskim zniževanjem pokojnin in ustvarjanjem finančne luknje v pokojninski blagajni. Njihov skupni imenovalec je interes kapitala in s tem povezano krojenje pokojninske in druge socialne politike v državi. Zato je poudarek na vsesplošno vsiljeni tezi o staranju prebivalstva in predčasnih odhodih v pokoj kot poglavitnem krivcu, zavoljo česar naj bi domnevno trpeli zdajšnja stabilnost in dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne, ideološko zavajajoč.