Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

Spoštovana dr. Spomenka Hribar, tovarišica Konjajev je v svojem odgovoru predsedniku Pahorju zelo spoštljivo in dostojanstveno povedala vse, kar je bilo potrebno. Vsako dejanje, vsak dogodek ima svoje vzroke in posledice, ga je med drugim opozorila. Zato naj samo ponovim: oba nastopa predsednika Pahorja pri prekopu mrtvih iz Barbarinega rova v Maribor nista bila pietetno dejanje. Vi ga želite na vsak način opravičiti, nisem pa opazil prepričljivih argumentov.

Res ste o spravi in okoliščinah že obširno pisali, vendar naj ostanem pri trenutni polemiki. Vsa medvojna dogajanja, tudi spontani upor proti okupatorju imajo svoje vzroke in posledice. Iztrgan dogodek iz celote dogajanj, iz vojnega časa, političnih in družbenih razmer pa hitro zavede v zmotno razlago in celo v ponarejanje zgodovine. Tako je mogoče razumeti. Vaše razpravljanje v tej polemiki, na primer o pismu Kardelja Titu in sploh o komunikacijah med slovenskimi in jugoslovanskimi komunisti. Dejstva pač prilagajate vaši ideji »sprave«. Besede »boljševistična logika«, »boljševistični način mišljenja« itd. nimajo z dogajanji med NOB na Slovenskem nič opraviti in tudi s slovenskimi komunisti ne. Res pa je bila revolucija tema razmišljanj med vojno tako med komunisti kot med krščanskimi socialisti. Bilo je veliko zelo različnih idej. Komunisti so imeli v mislih razredno revolucijo, socialno revolucijo, krščanski socialisti pa narodno revolucijo. Krščanski socialisti so med vojno celo izdajali časopis, v katerega imenu je bila beseda »revolucija«.

Vi pravite, da je »bila naša revolucija namerno, krvavo čiščenje ne le izdajalcev, temveč po razrednem principu možnih partijskih konkurentov«. Kar je oprostite propagandni pamflet. Označiti partijsko politiko med vojno kot »sektaško«, sodi kar v isti okvir. Le kdo bi tvegal življenje za »sektaše«?!

Ve se, med vojno se izdajalce, celo ljudi, za katere obstaja samo utemeljen sum, da so izdajalci, likvidira. Če tega neusmiljenega dejanja ne bi storili, bi bilo žrtev še več, še več talcev bi bilo postreljenih in še več ljudi bi pomrlo v koncentracijskih taboriščih. Taka je logika vsake vojne in vsaka vojna je kruta. So pa posamezna, iz celote iztrgana kruta vojna dejanja uporaben propagandni material.

Iz vašega odgovora je razvidno, da ne razumete, kaj vse vključuje pojem država in tudi ne nastajanje države, slovenske države v kontekstu NOB. In zato tudi ne razumete pomena in razlogov za »Dolomitsko izjavo«. V ničemer ni ukinila »koalicijske narave« OF. Označiti OF kot »navidezno koalicijo« je žalitev naše preteklosti.

Družbene spremembe »po sovjetskem vzoru« so se začele dogajati šele po volitvah leta 1945. Kar se pa samih volitev leta 1945 tiče, naj povzamem po uglednem angleškem zgodovinarju Ericu Hobsbawmu: »Morda bi lahko demokratičnosti volitev marsikaj očitali, toda nobenega dvoma ni, da je imel Tito večinsko podporo naroda.« Naše stališče o spravi, pomiritvi in pietetnih pokopih je znano. Na kratko: vsakdo naj bo spoštljivo pokopan, nihče naj ne bo po smrti politično zlorabljen.

Če potegnem črto. Rekel bi, da ste sovražni do komunistov in njihovih dejanj v času boja za preživetje, svobodo in bolj pravično družbo. Mislim, da ste v stanju obremenjenosti s »spravo«. Morda je to neizbežen del vaše zmotne poti k »spravi«. Vsaka nadaljnja polemika z vami nima pravega smisla in jo s tem mojim odgovorom tudi zaključujem.