Banalnost rasizma

Ali je kaj čudnega, da Cerarjeva vlada ustvarja nov represiven zakon o migrantih, zapira meje, ograjuje deželo z rezilnimi žicami, nabavlja nov vodni top, paralizatorje, podeljuje večja pooblastila vojski in policiji, kriminalizira begunce (ali pa vsaj dopušča, da to počnejo drugi), krši lastno ustavo in usmeritve EU, vse z izvršilnimi pooblastili gestapoidni notranji ministrici? Nič čudnega ni. Cerar je aktivni katolik, na fotografiji v časopisu smo ga videli stati skupaj s prištinskim doktorjem znanosti Ivanom J.J., v cerkvi pri maši, v prvi vrsti. Drugi od obeh se je nekoč sicer trdno naslanjal na rdečo zvezdo, a ko so mu jo spodmaknili, se je brž naslonil na vatikanski križ. Kdor ima šibkega duha, se mora pač na nekaj opirati. Na križ, zvezdo ali berglo. Ta križ je povzročil v zgodovini več gorja in smrti kot vsi drugi verski simboli s svojimi verami skupaj. Pod njim se je iztrebljalo plemena, narode, rase in druga verstva. Še zmerom stoji in nadaljuje svoje brezsrčno poslanstvo (ne glede na dobrodušnega, a močno začasnega papeža), ter sedi na naropanih zakladih. Tudi ob asistenci takšnih, kot sta zgoraj omenjena tesna sodelavca pri delu in molitvi. Na tem križu seveda ni več Kristusa, če je sploh kdaj bil. Na koncih se močno krivi. V svastiko.