Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

Spoštovani Tit Turnšek, pametna odločitev, da svojo polemiko z mano zaključujete, saj bi v nasprotnem primeru morali ob mojih navedbah izvirnih dokumentov in dejstev premisliti marsikatero svojo izjavo! Ali pa predelati na novo dobljeno informacijo, ki je - očitno - še niste slišali ali prebrali. Že te trditve, ki ste jih napisali, bodo šle v almanah ideoloških, apologetičnih izjav o revoluciji. Npr. izjava: »Besede ‘boljševiška logika, ‘boljševistični način mišljenja’ itd. nimajo z dogajanji med NOB na Slovenskem nič opraviti in tudi s slovenskimi komunisti ne.« Pa še kar nekaj takih trditev ste zapisali, ki jih tudi med bolj levo usmerjenimi zgodovinarji ne srečamo več. In ne med »navadnimi« partizani. Da takšna apologija, trdo opravičevanje revolucije gre na račun pomena in časti narodnoosvobodilnega boja, sem zapisala že večkrat, pa se ne »sliši«.

Naj še enkrat potrdim svoje priznanje predsedniku RS za njegovo udeležbo pri pokopu posmrtnih ostankov iz Hude jame! Kot predsednik je izkazal pieteto do mrtvih - nič več! Prav pred kratkim smo odkrili spomenik slovenskim vojakom na soški fronti, ki so se - kot vemo - bojevali skupaj z avstrijskimi (a seveda za svojo slovensko domovino!). Ne, ne enačim kolaborantov, ustašev … z borci za zahodno slovensko mejo - skupno jim je samo to, da so umrli v zvezi z vojno ali v njej, da so, skratka, pokojni. Morda bo moralo preteči sto let, torej še približno trideset ali pa še več, da bo pieteta v tem smislu do likvidiranih po vojni nekaj samoumevnega.

Tudi meni je odveč polemika z Vami, ne morem pa mimo Vašega podtikanja, s katerim ste prešli z ad rem na ad personam in torej prestopili mejo etično dovoljenega, citiram: »Rekel bi, da ste sovražni do komunistov in njihovih dejanj v času boja za preživetje, svobodo in bolj pravično družbo.« Takšne očitke izreka tisti, ki misli in ravna po načelu »Kdor ni z nami, je proti nam!«, ki torej vsako problematiziranje, vsako kritiko »svoje« strani razume kot sovražno in sovraštvo. In pri tem »pozablja«, da je temeljni pogon komunističnega »razrednega boja« prav »razredno sovraštvo«. Ali gledano z desne strani (prosto po Mahniču): za sovražnike ne velja ljubezen do bližnjega, po Božji volji moraš sovražnika sovražiti!

Ne, nisem sovražna do komunistov - pa tudi do protikomunistov ne! To zbuja včasih res pravo sovraštvo do mene na obeh straneh. Tako se kar naprej dogaja, da mi današnji (proti)komunisti podtikajo sovražnost do njih in očitajo zagovarjanje njihovih sovražnikov, ki si jih sami ustvarjajo zato, da lahko še naprej vodijo državljanski spor s ciljem, uveljaviti svojo »resnico« za vsako ceno! Da se sprava in sovraštvo izključujeta, namreč ne eni ne drugi »sovražniki« še niso dojeli. Ali pa nočejo razumeti prav zaradi uveljavljanja svoje »Resnice«!

Tukaj se moja pot razhaja tako z desnimi kot levimi razdiralci naše družbenosti!