Prednostni umetniki?

Alen Ožbolt je akademski kipar in profesor kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ožbolt je med drugim leta 2003 prejel nagrado Prešernovega sklada, med letoma 1984 in 1995 je deloval v znani umetniški skupini Veš slikar svoj dolg (V.S.S.D.), od leta 1996 pa ustvarja samostojno. Izpeljal je številne umetniške projekte in imel več razstav doma in po svetu.

V naši zgodbi ne bo nastopal kot portretiranec, temveč kot žrtev domnevno izigranega razpisa, saj – po njegovem utemeljeno – sumi, da je šlo pri razpisih Mestne občine Ljubljana (MOL) za ateljeje za prirejanje. Številni umetniki iščejo ateljeje, zato obstajajo pravila in točkovanje, po katerih se jim ti podeljujejo. Alen Ožbolt je bil celo na vrhu prednostnega seznama, a do ateljeja ni prišel.

»Nekateri kandidati so bili posebej vabljeni, nekateri smo bili izločeni, čeprav sem dosegel največ točk,« je povedal Ožbolt, ki je pridno zbiral dokumentacijo, za katero pravi, da je dokaz, da upravičeno dvomi o demokratičnosti, strokovnosti in transparentnosti razpisa za ateljeje.

Dodatna pojasnila mestne občine ga niso prepričala. Po pregledu dokumentacije in izmenjave elektronskih sporočil niso prepričala niti nas, saj MOL v odgovorih Ožboltu ne zna pojasniti, od kod je bil kar naenkrat na vrh prednostnega seznama uvrščen umetnik Metod Frlic, ki ga prej tam sploh ni bilo. Ožbolt od občine prav tako ni dobil odgovora, kdo so bili člani strokovne komisije, ki so odločali.

»Tri stvari se mi pri tem zdijo najbolj sporne. Prva je sum goljufije, saj se je kandidat, ki je dobil atelje na Svetčevi ulici, kar nenadoma znašel na seznamu, ko so bili objavljeni rezultati razpisa, prej pa ga ni bilo. Druga stvar je sum nepotizma, saj je šlo za prirejanje rezultatov vsaj v dveh konkretnih primerih, ker sta bila izločena kandidata, ki dosegata vse zahtevane razpisne kriterije občine. Tretja stvar so netransparentnost in dezinformacije, saj sem sam od občine vedno dobival neprimerne in neustrezne ponudbe, predstavnica občine Jerneja Batič, ki vodi oddajanje ateljejev, je vedno trdila, da ateljejev sploh ni, nato pa sem zanje izvedel iz članka v Delu,« pojasnjuje Ožbolt.

Ali ima kipar prav, bodo zdaj presojali pravniki.