Intervju / Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, režiser

Vinko Möderndorfer je vsestranski kulturni ustvarjalec, poleg drugega opravlja tudi funkcijo predsednika upravnega obora Prešernovega sklada. Bil je slavnostni govornik na prireditvi ob podelitvi Prešernovih nagrad in v govoru nenavadno ostro spregovoril o položaju, v katerem so se znašli umetniki. »Slovenska umetnost kljub današnjemu prazničnemu dnevu klavrno životari, crkuje v lakoti in pomanjkanju,« je dejal in grozeče nadaljeval, da bomo izgubili vse, če bomo izgubili umetnost. Zato je v prvi vrsti kriva politika. Ne samo zaradi nepotrebnega varčevanja na plečih kulturnih delavcev, pač pa zato, ker ne pozna etične drže. »Ni vse denar, ni vse poslušnost in uslužnost do velikih in močnih, nekaj velja tudi pokončna, samozavestna, kulturna in etična drža. Če je nimate, če jo pogrešate, vam lahko pri tem pomaga umetnost. Umetnost ne gradi zidov, umetnost jih podira!« Politiki, ki so sedeli v prvi vrsti Gallusove dvorane, so govor spremljali z vidnim nezadovoljstvom.

Dan kasneje je Vinko Möderndorfer predsedniku države na sprejemu za Prešernove nagrajence poklonil pesniško zbirko Ervina Fritza Okruški sveta, ki je izšla konec sedemdesetih let. Iz nje je tudi v Cankarjevem domu citirana pesem Oddaja za tuje turiste, ki govori, da bodo nekoč zradirali žalostni Liliput, poimenovan Slovenija. Pesem se konča z verzom: »Na zemljevidu bo ostala za otroško dlan široka praznina. In nihče več ne bo vedel, za čim je jokala lepa Vida.«

Ko je predsednik republike dobil darilo, nekako ni vedel, kaj naj bi z njim počel.

Govor, ki ste ga imeli na proslavi ob podelitvi Prešernovih nagrad, politični eliti ni bil všeč, saj ste bili do nje izrazito kritični. Ste po prireditvi o njem govorili s katerim izmed političnih povabljencev?

Ne, z nikomer nisem govoril, so vsi pobegnili takoj po koncu, se pa bojim, da kakšnega posebnega učinka ne bo. Čeprav sem v besedah ministra Toneta Peršaka, ki jih je izrekel naslednji dan pri predsedniku republike Borutu Pahorju, čutil spremembo. Govoril je, da »zna marsikdo delati dobre avtomobile, da pa je kultura posameznih narodov res nekaj posebnega in enkratnega in da se veliki narodi zavedajo tega in zato vlagajo v kulturo velika finančna sredstva«. Kakšen dan prej ni govoril na takšen način. Slišal pa sem tudi, da so bili nekateri člani vlade res užaljeni, kar seveda govori o politični nezrelosti, izvoljeni voditelji naroda nimajo kaj biti užaljeni, njihova dolžnost je, da prisluhnejo. Ni treba, da se strinjajo, morajo pa prisluhniti. Užaljeni smo lahko samo državljani zaradi njihovega slabega vladanja.