Zadnji kriki iz Slovenije
Snuff je veljal le za urbano legendo, dokler ga ni video iz Podbočja prelevil v ruralno resničnost
Filmček dveh fantov iz Podbočja, ki sta ubijala tretjega, svojega prijatelja, prvi s pestmi, s katerimi ga je pretepel do smrti, drugi s telefonom, s katerim je to snemal (in v živo prenašal), si je ogledalo več kot 200.00 Slovencev.
Ljudje od viralnih vsebin, ki krožijo po spletu, pričakujejo, da bodo senzacionalne, odbite, šokantne, nezaslišane, strašne in ekstremne, kot da bi čakali, da bodo videli stvar samo, ultimativno ekstremnost – smrt. Smrt nikoli ne razočara. Filmček dveh fantov iz Podbočja, ki sta ubijala tretjega, svojega prijatelja, prvi s pestmi, s katerimi ga je pretepel do smrti, drugi s telefonom, s katerim je to snemal (in v živo prenašal), si je ogledalo več kot 200.000 Slovencev. Le v Sloveniji še lahko nekoga do smrti pretepejo pred več kot 200.000 pričami. Saj nismo nič mogli, bodo rekli tisti, ki so to gledali. In v tem je problem: to so le gledali. Nič niso mogli, a so del kulture, ki hoče gledati natanko to – in ki nikoli ne pogleda stran – in ki hoče natanko to – in ki išče natanko to – ki hlepi po nečem, kar bi lahko prilepila v svoje spletne videogalerije – in ki natanko to potem deli – in ki natanko v tem očitno uživa. Magari na morbidno zgrožen, perverzno zaskrbljen, tabloidno resničnosten način.