Odločno pri teranu …

Slovenija, je napovedal kmetijski minister Dejan Židan, »je samozavestna«. Slovenija ne bo dovolila, da jo bo evropska komisija »obravnavala kot drugorazredno članico«. Slovenija bo uporabila vsa pravna sredstva, tudi tožbo proti evropski komisiji, za zaščito kraškega terana, je odločen kmetijski minister Dejan Židan. »Narediti moramo vse brez pridržka z njihove strani, ki bi podaljševal proces. Če zahtevajo kaj drugače, se naredi.« To je izjavil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec julija 2013, v enem izmed najbolj kočljivih trenutkov države. Izjava je del zapisnika zasedanja sveta banke v času, ko se je Slovenija pripravljala na izvedbo stresnih testov.

Primerjava obeh primerov pokaže, da bi se »odločnost« ali celo grožnje s tožbami proti evropski komisiji bolj splačale v primeru dokapitalizacije bank kot v primeru terana. Pri dokapitalizaciji bank je namreč Slovenija, po oceni ekonomista Velimirja Boleta z inštituta EIPF, izgubila več kot milijardo evrov in pol. To je presežek denarja, ki naj bi ga država po nepotrebnem izgubila ravno zaradi zahtev evropske komisije po preveliki dokapitalizaciji.

V Banki Slovenije, ki smo jo prosili za komentar, se sicer s takšno interpretacijo ne strinjajo. Odgovorili so nam, da je zgoraj citirani stavek iztrgan iz konteksta, ko so se vpleteni pogovarjali »izključno o operativni izvedbi skrbnega pregleda, ki ga je bilo nujno izvesti čim prej. Sicer pa guverner ni o ničemer odločal sam, vsi sklepi o postopku izvedbe skrbnega pregleda so bili sprejeti soglasno na svetu v omenjeni sestavi,« so odgovorili.

Toda guverner Jazbec je leta 2014 sam priznal, da je »popustil« pod pritiski. Na eni od sej državnega sveta je dejal: »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je dejal. In drugič, da se je Slovenija pustila neupravičeno izsiliti, priča tudi statistika. Stresni testi so bili izvršeni na podlagi scenarija, po katerem naj bi v treh letih slovenski BDP padel za 4,1–9,8 odstotka.

V resnici pa smo imeli v tem obdobju 5,8-odstotno gospodarsko rast.

Smo pri teranu odločnejši zgolj zato, ker je ta zgodba lažje razumljiva in bolj populistična?

In končno je mogoče tudi navesti primer, kako to počnejo druge države. Sloveniji evropska komisija ni hotela odobriti državne pomoči, dokler država ne izvede stresnih testov. Poglejmo, kako to počne Italija. Ko je konec prejšnjega leta v težave prišla italijanska banka Monte dei Paschi di Siena, se je Italija odločila, da jo bo dokapitalizirala. Šele nato je Italija priglasila državno pomoč in prosila za dovoljenje. Če ji ga evropska komisija ne bo dala, jo bodo raje tožili, kot pa da bi po elektronski pošti na dolgo razpravljali z nižjimi uradniki evropske komisije, tako kot Slovenija.

Ta zgodba se sicer zdaj še kar ponavlja. Čeprav je očitno, da smo v času stresnih testov NLB podcenili, evropska komisija ne dovoli državi niti tega, da bi premaknila rok prodaje. Smo pri teranu odločnejši zgolj zato, ker je ta zgodba lažje razumljiva in bolj populistična?