Izkoriščevalčev vajenec

V Sloveniji bomo po desetih letih spet uvedli vajeništvo, saj je večina poslank in poslancev napovedala podporo vladnemu zakonskemu predlogu. Strinjajo se s trditvami ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, da bo zakon delodajalcem približal poklicno izobraževanje ter prinesel nove zaposlitvene možnosti. V parlamentu predlogu nasprotuje le Združena levica, z njo pa se strinjajo tudi dijaška organizacija, zveza srednjih šol in sindikati. Vsi opozarjajo, da bo sistem bolj koristil podjetjem kot srednješolcem, delavcem pa bo škodil. »Zdi se, kot da je zakon pisan predvsem na kožo delodajalcem, saj bodo s tem pridobili poceni delovno silo,« so v sindikatu Mladi plus izrazili mnenje mnogih.

Veliko zaslug, da bo vajeništvo ponovno uvedeno, imajo tukajšnji predstavniki Nemčije, Avstrije in Švice, ki so se zelo zavzemali zanj. »Koristilo bi jim, če bi slovenski mladi, ki pridejo k njim, šli prej skozi podoben sistem, kot ga poznajo tam,« meni Želimir Stanič iz sindikata Mladi plus. V slovensko-nemški gospodarski zbornici sicer zagotavljajo, da si vajeništva v Sloveniji želijo predvsem nemška podjetja, ki delujejo tukaj.

Vladni predlog se zaradi nasprotovanja predstavnikov slovenskih podjetij pomembno razlikuje od nemškega in tudi od avstrijskega sistema. V Nemčiji so vajenci plačani tudi za čas, ki ga preživijo v šoli, v Sloveniji bi dobili plačilo le za čas, ko so v podjetju. Če bi vajenec delal največ, kar mu vlada namerava dovoliti – 36 ur na teden –, bi bilo njegovo minimalno mesečno plačilo prvo leto 250 evrov, drugo 300 evrov in tretje 400 evrov. Poleg tega naj bi v Sloveniji država za vajence krila stroške pokojninskega zavarovanja ter del stroškov malice in prevoza, zaradi česar bodo podjetja še bolj motivirana za nadomeščanje »siceršnjih« delavcev.

Od avstrijskega sistema se naš predlog razlikuje v tem, da podjetja ne bodo zavezana, da bi vajence po izteku vajeništva zaposlila. Zato kritiki slovenskega predloga predvidevajo, da si bodo z »veriženjem« vajencev zagotavljala neprestano prisotnost najcenejših delavcev. Pod pogojem, da se izredno vključi v poklicno ali strokovno izobraževanje, bi lahko vajenec prek zavoda za zaposlovanje postal tudi brezposelni. V Avstriji sicer podjetje najprej izbere vajenca med dijaki in nato izbranega takoj zaposli ter ima tudi vpliv na njegovo šolanje.

Po prvih javnih kritikah je vlada sicer nekoliko popravila predlog in tudi sindikat Mladi plus je konec prejšnjega tedna podprl določbe, da vajeniška nagrada ne vpliva na pravice družine do javnih sredstev ter da vajencev ne smejo angažirati kršitelji delavskih pravic in podjetja v težavah. Poleg omenjenih zadržkov pa so v sindikatu opozorili še, da vlada predvideva financiranje sistema z evropskimi sredstvi, katerih pritok bo po letu 2022 negotov.