Omar, teslo

Pisalo se je leto 2005 in tedaj triindvajsetletnemu Omarju Naberju ni šlo slabo, nasprotno – po zmagi na Bitki talentov pri Mariu Galuniču si je prislužil nastop na Emi, kjer je tudi zmagal in s skladbo Stop zastopal Slovenijo na Evroviziji v Kijevu. Istega leta je izdal svojo prvo ploščo, ki je vsebovala mnoštvo hitov z naslovi, kot so Krasen dan, Ves tvoj svet, Skrivaj sanjava in tudi omenjeni Stop ter Omar, ti teslo in Ni me sram. Radii so to leto vrteli tudi avtorje, kot sta Siddharta in Neisha, a je bil Omar tisti, ki je zasedel prvo mesto po predvajanosti omenjenih hitov.

Občutek moči in vplivnosti je nekaj, kar na večino ljudi ne deluje preveč ugodno. Pod vplivom uspeha se nemalokrat zgodi, da se predstava o tem, kdo smo in kaj naj bi nam zato samoumevno pripadalo, prenapihne čez mejo družbeno sprejemljivega. Ali drugače: večina ljudi, ki dobi kakršnokoli obliko moči, jo bo tudi zlorabila za zadovoljevanje lastnih potreb in hranjenje naraslega ega. Nevarnost moči je torej v tem, da pri tistem, ki ga doleti, vzbuja predstavo, da siceršnja pravila zanj ne veljajo. Ni nenavadno, da se je Naberjev delikt, v katerem je na zabavi v klubu spolno zlorabil študentko, zgodil natanko v istem letu, ko je nizal omenjene uspehe. Splošno posejana misel, da ženska telesa niso drugega kot objekt, ki je moškim na voljo za otipavanje, se bo pri tako ali drugače vplivnem posamezniku okrepila. »Grab them by the pussy,« je na spornem posnetku, ki je na dan pricurljal v času predvolilne kampanje, govoril Donald Trump. In na volitvah zmagal.

V nasprotju s Trumpom, ki za svoja neetična poseganja v žensko telo (omenjeni posnetek ni edini primer njegovega šovinizma) nikoli ni odslužil nobene oblike kazni, ampak je bil celo vsakič znova nagrajevan s plezanjem po družbeni lestvici, je bil Naber leta 2011 pravnomočno obsojen. Sodišče je potrdilo, da je v noči na 27. oktober otipaval enaindvajsetletno študentko in jo, ko se je temu upirala, tudi udaril s pestjo. Kljub temu da je Naber ves čas vztrajno zanikal očitke sodišča, je svojo kazen odslužil.

Na tej točki bi se zadeva, če Omar Naber ne bi bil javna oseba, tudi končala. Naber je odslužil, kar mu je sodišče naložilo, s čimer je odplačal svoj družbeni dolg. Toda Omar Naber ne dolguje le družbi kot takšni, temveč tudi javnosti. Osebe, ki jim družba podeli status zvezdnika, so podobno kot politiki predstavniki te iste družbe. S svojim vedenjem, s svojimi gestami, s svojimi izjavami sporočajo, kaj je družbeno sprejemljivo, normalno in dopustno. Ker je Omar Naber javna oseba, bi se moral pred javnostjo za svoje dejanje torej opravičiti, priznati in prepoznati problematičnost svojega dejanja. Lahko bi se opravičil tudi v drugi osebi, če mu je že ljuba, denimo, rekel bi lahko takole: »Omar, ti teslo, ravnal si napak, ampak bil si mlad in nespameten in še nisi, kot zdaj, ločil med prav in narobe.« Nemara bi lahko naredil še korak naprej in sporočil: »Mladi fantje, ne počnite tega, kar je počel Omar, ker Omar je bil teslo.« Rešena stvar. Sporočilo o nedotakljivosti ženskega (ali kateregakoli) telesa bi bilo poslano.

Ampak Naber tega ali česa podobnega ni storil, pač pa se je v trenutku zmagoslavja prijel za tisti del telesa, ki ga je vodil tudi omenjenega leta 2005. Za mednožje. Če Naberja ne bi pestila delikventna zgodovina, bi bila njegova gesta otipavanja svojih spolnih organov uzrta kot natanko to, kar v resnici je – kompenzacija za vsebinsko izpraznjenost, ki ni lastna le Naberju, temveč tudi javni RTV in še bolj spremljevalni Emi. Če Naber ne bi bil spolni prestopnik, bi bilo grabljenje za jajca le še en simptom pomenske podhranjenosti zabavljaštva. Minili so časi, ko je miganje z boki (Elvis) ali grabljenje za mednožje (Michael Jackson in Madonna) nosilo v sebi subverzivnost in rušenje tradicionalnih družbenih vlog. Ko se kdorkoli na odru Eme leta 2017 prime za jajca, gre za manko domišljije, toda ko to stori Naber, zadeva vzbuja vprašanja. Ne le o odgovornosti, ki jo ima do javnosti sam, temveč tudi o odgovornosti največje kulturne institucije v državi – javne RTV Slovenija. Paradoksalno je prav Naber s svojo gesto RTV na to odgovornost spomnil. Njena neodzivnost še enkrat naokoli sporoča, da se RTV svoje vloge očitno ne zaveda.