Urad za migrante ali proti njim?

Vlada je z zakonom o tujcih, v katerem je uzakonila pogoje za zaprtje meje oziroma suspenz vlaganja prošenj za azil, predvidela tudi ustanovitev vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov. Urad, ki bi lahko pomenil korak naprej oziroma nujno dodano vrednost pri integraciji beguncev ali pa zgolj še učinkovitejše izvajanje restriktivne azilne politike, je vlada prejšnji teden res ustanovila.

V skladu z dostopnimi, dokaj skopimi informacijami o organizaciji, nalogah in delu urada, ki jih najdemo v zakonu o tujcih in vladnem odloku o ustanovitvi, naj bi šlo za ustanovo, ki bo skrbela »za oskrbo migrantov in integracijo določenih skupin migrantov, kar zajema vse vidike vključevanja migrantov v družbo Republike Slovenije, od nastanitve, zdravstvene oskrbe, vključevanja v izobraževalne in delovne procese«. Urad naj bi poleg tega prevzel upravljanje azilnega doma, njegovih izpostav ter trajnih ali začasnih nastanitvenih zmogljivosti za prosilce za azil.

V nevladnih organizacijah z izkušnjami pri delu z begunci ustanovitev urada načeloma odobravajo. Predvsem z vidika, da gre za vladni urad in se s tem področje migracij premika iz izključne pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. »Vsekakor je primerno, da se vprašanja integracije in oskrbe izločijo iz ministrstva za notranje zadeve, saj so te naloge širše in segajo na številna druga področja, zdravstvo, šolstvo, socialna varnost, ki nimajo z notranjim ministrstvom nobene zveze,« pojasnjuje direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon. Tudi direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad zasnovo urada (v sestavi vlade) šteje za primerno, »ker le takšna umestitev omogoča medresorsko usklajevanje aktivnosti in ne predvideva odgovornosti zgolj enega ministrstva, do sedaj ministrstva za notranje zadeve«.

»Kakovost delovanja urada je seveda odvisna predvsem od tega, ali bo dejansko deloval po strokovnih načelih ali pa predvsem po političnih,« opozarja vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji mag. Franci Zlatar. Tudi od vodstva urada, dodaja, bo odvisno, ali se bo sposobno »oddaljiti od sedanje, predvsem restriktivne usmeritve slovenske migracijske politike ali ne«. Zlatar je sicer izrazil pričakovanje, da bo urad »pripravil celovito migracijsko in integracijsko politiko, migracij pa ne bo obravnaval le z restriktivnega vidika, pač pa multidisciplinarno, in bo vključeval in povezoval različne resorje: delo in socialo, kulturo, izobraževanje, notranje zadeve itd. Prav tako pričakujemo, da bo dejansko sodeloval z nevladnimi organizacijami in poslušal strokovne argumente pri pripravi migracijskih in integracijskih ukrepov. Ter da bo vzpostavil ustrezno migracijsko in integracijsko politiko, ki bo v ospredje dejansko postavljala varovanje človekovih pravic, glavni vrednoti pa bosta sobivanje različnih kultur ter spodbujanje posameznikovih potencialov.« A Zlatar ni optimističen, saj opozarja, da do sedaj ni bilo tako, vzpostavljanje urada je bilo zavito v molk, vlada se o tem ni posvetovala s civilno družbo.

Nekoč smo sicer že imeli takšen urad, imenoval se je urad vlade za priseljevanje in begunce in je bil ustanovljen leta 1992, ko se je zaradi prihoda številnih beguncev iz nekdanje skupne države, še posebej iz Bosne, pokazala potreba po tem. Po spominu tistih, ki so z njim sodelovali, je sicer dejansko dokaj uspešno opravljal delo, predvsem povezovalno vlogo med različnimi državnimi organi, nevladnimi in humanitarnimi organizacijami. Dr. Andreja Hočevar z oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti, ki je tedaj na ministrstvu za šolstvo vodila projekt izobraževanja beguncev, recimo pojasnjuje, da so to delo »izvajali samostojno, redno pa smo se usklajevali z uradom in je šlo za zelo dobro sodelovanje urada in posameznih ministrskih resorjev. Na delovanje urada, ki je bil pri svojem delu samostojen, nimam nobenih pripomb.«

Je pa res, da je bil direktor urada, ki je bil ukinjen leta 2004, odgovoren celotni vladi, direktor sedanjega pa bo odgovoren zgolj generalnemu sekretarju vlade. Pomenljivo je tudi poimenovanje urada, tedaj je v imenu nosil besedo »begunci«, zdaj besedo »migranti«. Poleg tega obeti niso dobri, saj ob ustanavljanju urada s strani ministrstva ni bilo veliko slišati o »samostojnosti« in »neodvisnosti« urada, kar kaže na to, da bo urad (v nasprotju z upanjem, ki ga izražajo nevladne organizacije) predvsem izvajalec projektov, nalog in odločitev, ki jih bodo sprejemale strokovne službe na notranjem ministrstvu. Kakšno azilno politiko so tam vodili do sedaj, vemo.