Razstavni plonklistek

Razstave, na katerih so na ogled dela svetovno znanih avtorjev, pritegnejo. Ni nas malo, ki bi bili, če seveda ne bi bilo takšnih ali drugačnih omejitev, pripravljeni samo zato, da bi si jih ogledali, sesti v avtomobil in se nekaj ur voziti do galerije ali muzeja. Ali pa sesti na letalo in si poleg razstave ogledati še mesto, ki jo gosti, in njegove druge znamenitosti. Zato smo pobrskali po programih galerij in muzejev v bližnji in daljni okolici in izbrali nekaj razstav, ki so že odprte ali so šele napovedane in so vredne obiska. Še več, izbrane razstave dokazujejo, da letošnje leto pravzaprav prinaša med in mleko sodobne umetnosti. Želeli bi le, da bi se potenciala takšnega kulturnega turizma bolj zavedali tudi pri nas.

Frida Kahlo, Bologna

Nekaj ur vožnje od Slovenije, v italijanski Bologni, se ravno izteka razstava mehiške umetnosti 20. stoletja, v ospredju katere je – povsem drugače kot za življenja – slikarka Frida Kahlo. Mehiška umetnica je danes pop ikona, pa tudi simbol neupogljivosti želje po ustvarjanju v patriarhalnem in razburkanem času prve polovice prejšnjega stoletja. Vsa dela, razstavljena v Palazzu Albergati, so iz zbirke Gelman, ki sta jo ustvarila begunca iz Vzhodne Evrope; srečala in poročila sta se v Mehiki in obogatela s produciranjem komedij Maria Morena, mehiškega Charlieja Chaplina. Zbirka je danes ena najpomembnejših iz obdobja mehiške renesanse (1920– 1960), v njej pa prednjačijo dela Fride Kahlo in »njenega« Diega Rivere, ki je v zbirko prispeval tudi prvo delo, naročeni portret gospe Gelman. Obisk razstave vas bo stal nekaj manj kot 15 evrov.

Robert Rauschenberg, London

V galeriji Tate Modern, eni najbolj znanih londonskih galerij, ki deluje v opuščeni elektrarni, vsako leto gostijo veliko razstavo katerega od najprepoznavnejših sodobnih umetnikov. Gostili so že dela Fride Kahlo, Roya Liechtensteina, Damiena Hirsta ... letos pa je to ameriški velikan slikarstva in grafike Robert Rauschenberg, ki je v Evropo prinesel pop art. Povezan je tudi s Slovenijo, saj je bil že leta 1963 nagrajen na Grafičnem bienalu v Ljubljani, šele leto pozneje na Beneškem bienalu. Umetnikova kariera traja že šest desetletij in na razstavi, ki bo odprta do 2. aprila, so zbrali vsa njegova ključna dela. Vstopnica vas bo olajšala za nekaj manj kot 20 evrov.

XIV. documenta, Kassel in Atene

Documenta je ena pomembnejšh razstav sodobne umetnosti, pripravijo pa jo vsakih pet let. V prejšnjih izdajah se je delno že selila iz domicila, nemškega mesta Kassel, ob letošnji pa prvič napovedujejo dva enakovredna dogodka v dveh mestih, Kasslu in grški prestolnici Atenah. Umetniki, ki so jih povabili k sodelovanju, naj bi razvili po dva projekta, po enega za vsako mesto. Ker bo naslov letošnje razstave, ki jo snuje Adam Szymczyk, Učiti se od Aten, bo odprtje najprej tam (8. aprila) in šele nato v Kasslu (10. junija). Za dan obiska boste odšteli 22 evrov, za dva dni 38.

Cy Twombly, Pariz

V znani arhitekturni lupini pariškega Centra Pompidou je do 24. aprila na ogled retrospektivna razstava ameriškega umetnika Rauschenbergove generacije Cya Twomblyja. Njegove slike so velikih formatov, navadno svetlih, zemeljskih in sivih tonov z značilnimi tipografskimi, grafitom podobnimi vpisi. Razstava se osredotoča na tri velike umetniške cikle, a predstavi celoten umetnikov opus, saj je na ogled približno 140 slik, kipov, risb in fotografij.

David Hockney in fotografije iz zbirke Eltona Johna, London

Londonski muzej Tate Britain ta hip gosti kar dve zanimivi razstavi. Prva je pregledna razstava vrhunskega britanskega slikarja, popartista in enega najpomembnejših otoških umetnikov 20. stoletja Davida Hockneyja, ki ponuja enkratno priložnost, da njegov opus doživite v celoti. Na ogled so ključne slike, risbe, fotografije in videi iz šest desetletij dolge kariere, od slik losangeleških bazenov do yorkshirskih krajin in najnovejših del. Razstava bo odprta do 9. maja.

V istem muzeju pa je na ogled tudi fotografija 20. stoletja iz zbirke sira Eltona Johna, ki ni le svetovno znan glasbenik, temveč tudi strasten zbiralec. V zadnji četrtini stoletja je ustvaril eno najpomembnejših zbirk fotografij iz obdobja med letoma 1920 in 1950: v njej so velikani Matisse, Picasso, Breton, Imogen Cunningham, André Kertész, Dorothea Lange, Tina Modotti, Aleksander Rodčenko, Man Ray. Odprto do 7. maja.

Zagreb-Dunaj, okrog 1900, Zagreb

Ljubljanska Narodna galerija se dogovarja za sodelovanje z ruskim Ermitažem, na Hrvaškem pa so že odprli razstavo v sodelovanju z našimi severnimi sosedi. Primerja avstrijsko in hrvaško umetnost v obdobju secesije, najbolj navdušujoč razlog za obisk pa so seveda dela velikega Gustava Klimta. Njgova dela, pa tudi dela Kolomana Moserja ali Karla Molla, so v Klovićevih dvorih postavili ob dela hrvaških avtorjev, kot so Vlaho Bukovec, Tomislav Krizman in Ivan Meštrović. Lotili so se tudi primerjave arhitekture. Odprto do 7. maja, vstopnica stane nekaj manj kot šest evrov.

Fast Forward: Slikarstvo 80. let, New York

Onkraj Atlantika je našo pozornost pritegnila razstava ameriškega slikarstva osemdesetih let v newyorškem muzeju Whitney Museum of American Art. Pod drobnogled so vzeli obdobje, ko se je slikarstvo močno spremenilo, ko so se zabrisale meje med visoko in nizko umetnostjo in je bilo najboljše kose mogoče videti v alternativnih prostorih in galerijah, ki so jih vodili umetniki. Vedno bolj so se uveljavljali novi mediji, a to je tudi čas velikih slikarskih imen. Na ogled so Jean-Michel Basquiat, Sherrie Levine, David Salle, Julian Schnabel in številni drugi avtorji, ki vabijo, da vstopite v svet aidsa, feminizma, gentrifikacije in vojne. Odprto do 14. maja, vstopnica stane nekaj manj kot 25 evrov.

57. beneški bienale, Benetke

Dober lučaj od Ljubljane, v italijanskih Benetkah, se bo 13. maja odprl 57. beneški bienale, ena najpomembnejših razstav sodobne umetnosti. Glavno razstavo VIVA ARTE VIVA bo kurirala Christine Macel, ki je k sodelovanju povabila tudi tri slovenska imena – skupino OHO, njenega člana Marka Pogačnika in ruskega umetnika Vadima Fiškina, ki slovenski prostor bogati že več desetletij. Razstava se bo razprostirala v 85 paviljonih, ki bodo gostili dela posameznih sodelujočih držav. Veliko jih boste našli v častitljivih arhitekturnih mojstrovinah v Giardinih in bližnjem Arsenalu, »novo priključene« države pa ob tej priložnosti zasedejo številne cerkve, palače in druge kotičke mesta na vodi.

Slovenski paviljon se je s prejšnjim bienalom iz središča mesta preselil na veliko boljšo lokacijo v Arsenale, kjer bo našo državo tokrat predstavljala umetnica mlajše generacije Nika Autor, kustosinja njene razstave pa bo Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti. Kaj sta pripravili, boste lahko preverili vse do 26. novembra. Dvodnevni obisk osrednjega prizorišča stane 22 evrov, ogled nacionalnih paviljonov po mestu pa je brezplačen.

Skulptur Projekte Münster 2017, Münster

Arhitekturno čudoviti severnonemški Münster bo 10. junija že petič postal prizorišče razstave sodobnega kiparstva v javnem prostoru Skulptur Projekte. Dogodek, ki ga mesto pripravi vsakih deset let, je zanimiv že zato, ker vabljeni umetniki – letos jih bo okrog 30 – na novo ustvarijo umetnine za izbrane lokacije v mestu, ki tam pogosto ostanejo za vedno, to pa mesto spreminja v velik muzej skulptur na prostem. Razstavo bo letos kuriral slavni Kasper König v sodelovanju z Britte Peters in Marianne Wagner, na ogled pa bo do začetka oktobra (nekatera dela seveda še veliko dlje). Ogled priporočamo že zato, ker gre za enega prijetnejših dogodkov iz sveta umetnosti. Vstopnine ni.

Art Basel, Basel

Najpomembnejši sejem sodobne umetnosti bo od 15. do 18. junija potekal v švicarskem Baslu. Predstavilo se bo skoraj 300 vodilnih svetovnih galerij iz obeh Amerik, Evrope, Azije in Afrike. Na sejmu bodo naprodaj dela več kot 2500 umetnikov, od začetnikov moderne umetnosti do najmlajše generacije vzhajajočih umetniških zvezd. Art Basel pa ni le Meka za prodajo sodobne umetnosti, ampak tudi pomemben turistični dogodek za mesto, ki ponuja ekskluzivni paket dveh prenočitev, mestnega prevoza in obiska sejma za 125 evrov.

Domačih pet

Izbor najzanimivejših razstav, ki jih bomo letos lahko obiskali pri nas

Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, +MSUM, Ljubljana, odprtje 5. aprila

Razstava s podnaslovom Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 2. del je del razstavnega omnibusa, ki ga zadnji dve leti snuje osrednja slovenska umetnostna institucija za moderno in sodobno umetnost. Na ogled bo umetnost osemdesetih let, za katero so značilni večmedijskost, samoorganiziranost, interdisciplinarnost in skupinsko avtorstvo.

Matej Andraž Vogrinčič, Kulturni center Tobačna, Ljubljana, odprtje 13. aprila

Matej Andraž Vogrinčič velja za enega naših prepoznavnejših vizualnih ustvarjalcev in je od leta 1993, ko je v Ljubljani ustvaril Oblečeno hišo, pogosto navzoč na mednarodnih prizoriščih.

Nagrada skupine OHO 2017, Umetnostna galerija Maribor – Studio, odprtje 26. maja

Razstava finalistov in izbira prejemnika osrednje neodvisne nagrade za mlade vizualne umetnice in umetnike v Sloveniji do 40. leta. Lani je slavil Mark Požlep.

Ištvan Išt Huzjan, Mestna galerija, Ljubljana, odprtje 16. junija

V sklopu Grafičnega bienala, naše mednarodno najbolj uveljavljene kulturne prireditve, se bo predstavil zmagovalec zadnjega bienala, na tujem živeči domači umetnik Ištvan Išt Huzjan, ki intimne zgodbe razvija v izredno večplastne projekte.

Bojan Golija, Umetnostna galerija Maribor, odprtje 15. septembra

Prvo retrospektivno razstavo Bojana Golije, grafika in pedagoga, ki je ustvarjal več kot šest desetletij, si bo vredno ogledati, saj bo na njej razstavljenih prek 150 grafik, risb in fotografij iz bogatega opusa, ki obsega več kakor 4000 likovnih del.