Tujec ali človek

Slovensko ustavno sodišče je razveljavilo odločbe sodišč in upravnih organov, ki so odredili deportacijo romske družine iz Slovenije na Kosovo. Odločitev oblastnih organov je razveljavilo, ker ti v postopkih niso upoštevali osebnih okoliščin posameznega tujca. Ali to nakazuje odločitev ustavnega sodišča, če bi presojalo zakon o tujcih? Ta določa prav to – izgon tujcev in preprečevanje vstopa v državo brez upoštevanja osebnih okoliščin.

Da bi ustavno sodišče lahko presojalo zakon o tujcih, mora tak predlog vložiti varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Seveda se lahko zgodi, da bo zakon obveljal – ker ustavno sodišče o njem ne bi želelo vsebinsko presojati ali ker bi ga spoznalo za ustavnega. Če se bo to zgodilo, je še vedno mogoča tožba zoper Slovenijo pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Seveda če se bodo določbe tega zakona začele izvajati v praksi in bo podan temeljni pogoj za vložitev tožbe – onemogočena vložitev prošnje za azil konkretnih prosilcev.

Zdi se verjetno, da bo tedaj Slovenija pred tem sodiščem obsojena, tako kot je bila pred dnevi Madžarska, pred njo pa že Italija in Ukrajina, ki sta prav tako kršili pravico do mednarodne zaščite. A pravo vprašanje ni, kot je v intervjuju za Mladino dejal nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ali bo evropsko sodišče za človekove pravice v teh primerih sposobno kaznovati evropske države, »pač pa, ali bodo države spoštovale stališča evropskega sodišča ali pa bodo primeri Velike Britanije, Rusije, Poljske sprožili učinek domin, ki bi bil začetek konca mednarodnega sodišča.«

Na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, s katero je to obsodilo Madžarsko zaradi nezakonitega priprtja in deportacije v Srbijo dveh bangladeških prosilcev za azil, se je namreč madžarski premier Viktor Orban odzval pričakovano. Sodba je zanj »absurdna in nerazumljiva«, saj je bila po njegovem država »kaznovana, ker je spoštovala svoje zakone«.

Odnos, ki ga je do obsodbe pred evropskim sodiščem pokazal Orban, ne obeta nič dobrega. Še posebej, ker je Madžarska pred dnevi ponovno uzakonila popolno omejitev gibanja in namestitev v kontejnerskih naseljih za vse prosilce za azil. Tega ukrepa vmes nekaj let ni izvajala zaradi pritiska evropske komisije, češ da gre za nečloveško ravnanje v nasprotju z mednarodnimi zavezami. Evropsko sodišče je s sodbo potrdilo dosedanjo prakso razmeroma doslednega »kaznovanja« držav, ki kršijo konvencijo o človekovih pravicah in druge mednarodne konvencije in resolucije, v katerih so zapisane pravice prosilcev za azil. In tudi če evropske države kršijo pravice teh ljudi v skladu s svojo zakonodajo, to ne pomeni, da pravic ne kršijo. Še več, pomeni, da je nova, do prosilcev za azil strožja zakonodaja, ki se sprejema v številnih evropskih državah, v nasprotju z mednarodnimi zavezami teh držav do ljudi, ki so na begu pred vojno, političnim pregonom ali kako drugače človeka nevrednimi okoliščinami v lastni državi.

Tak primer utegne biti tudi slovenski zakon o tujcih.