Darja Kocbek

 |  Svet

Populistična stranka Alternativa za Nemčijo izgublja podporo

Poraz AfD na nedavnih deželnih volitvah v Posarju je za mnoge signal, da je stranka v krizi

Bo stranka AfD končala kot nekateri njeni predvolilni plakati?

Bo stranka AfD končala kot nekateri njeni predvolilni plakati?
© Metropolico.org / Flickr

Ankete javnega mnenja kažejo, da nemška populistična desničarska stranka Alternative für Deutschland (AfD) pol leta pred zveznimi parlamentarnimi volitvami izgublja podporo. Trenutno jo podpira 7 odstotkov volivcev, kar je najmanj po novembru 2015. Na deželnih volitvah lani je večinoma dobila več kot 10 odstotkov glasov, v deželi Saška-Anhalt ji je uspelo zbrati celo 24,3 odstotka glasov. Na nedavnih volitvah v Posarju je dobila le 6,2 odstotka glasov. Po mnenju nekaterih analitikov je to lahko znak za začetek padca podpore AfD.

Ko ji je lani na lokalnih volitvah v Berlinu uspelo zbrati 14 odstotkov glasov, je njen podpredsednik navdušeno izjavil, da bo stranka letos na parlamentarnih volitvah postala tretja največja stranka v državi. Zdaj Manfred Güllner, direktor družbe za merjenje javnega mnenja Forsa, ne izključuje, da AfD na jesenskih parlamentarnih volitvah ne bo uspelo zbrati dovolj glasov za vstop v zvezni parlament. Če ji ne bo uspelo zbrati več kot 5 odstotkov glasov, kar je prag za vstop v parlament, bo AfD po njegovih besedah postala zgodovina.

Güllner se sklicuje na skrajni desničarski stranki NPD iz 60. let prejšnjega stoletja in republikance iz 80. let prejšnjega stoletja, ki jima je podpora najprej prav tako rasla, potem pa naglo padla. »To se vedno zgodi skrajno desničarskim strankam v Nemčiji,« razlaga.

Poraz AfD v Posarju je za mnoge ljudi signal, da je stranka v krizi. Gero Neugebauer, profesor politične sociologije na Freie Universität Berlin, kljub temu opozarja, da je stranka v Posarju dosegla slab rezultat zaradi vodje na deželni ravni in njene politične linije v tej zvezni deželi. Ljudje jo vidijo kot stranka čudnih ljudi, ki so povezani z desničarskimi skrajneži. Zaradi tega slabega rezultata v Posarju ne gre jemati kot signal, saj AfD še vedno lahko pritegne volivce z različnimi temami, ki niso nujno povezane z begunsko krizo. Poleg tega ima stranka več različnih kril. Je pa res, da so spori v stranki odvrnili številne volivce. To teži AfD, kajti med drugim tako izgublja povezave do ljudi, ki bi jih lahko financirali, to so ljudje v poslovnih krogih, razlaga profesor Neugebauer.

Še januarja je po anketah javnega mnenja AfD imela v Posarju 10-odstotno podporo. Na volitvah je dosegla četrti najslabši rezultat do zdaj. Vodstvo stranke na zveznih volitvah v jeseni še vedno pričakuje 12 - 15-odstotno podporo.

Sopredsedujoča stranke Frauke Petry vztraja, da je podpora za AfD na zvezni ravni še vedno bistveno višja kot v Posarju. Tamkajšnji izid za stranko ni reprezentativen. Tudi podpredsednik Alexander Gauland je prepričan, da podpora stranki ne pada. Slab rezultat je v Posarju po njegovih besedah dosegla zaradi ostre konkurence, zlasti levice pod vodstvom Oskarja Lafontaina.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.