Intervju / Dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar

Profesor Igor Saksida je ugleden raziskovalec mladinske književnosti srednje generacije, ki v svojih delih nova dognanja in spoznanja predhodnikov združuje s sodobnimi teoretskimi izhodišči. Za diplomsko delo iz književnosti je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prejel študentsko Prešernovo nagrado in se kot mladi raziskovalec posvetil preučevanju različnih literarnih zvrsti. V magistrski nalogi se je ukvarjal s poezijo (Komunikacijski modeli v slovenski mladinski poeziji, 1992), v doktorski disertaciji pa je obravnaval dramska dela (Umeščenost mladinske dramatike v slovensko književnost, 1996). Ne ukvarja pa se le z zgodovino in teorijo mladinske književnosti, ampak tudi z didaktiko književnosti. Je avtor številnih del o literaturi in poučevanju (med njimi so Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko, Slovenska mladinska dramatika in Bralni izzivi mladinske književnosti). Je dolgoletni predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru.

Pri pedagoškem delu se zaveda, da ustaljeni načini spodbujanja branja pri mladih očitno ne delujejo najbolje. V družbi, kjer bralne navade niso več vrednota, išče načine, kako bi mladim v duhu časa približali literaturo in tudi kritično razmišljanje ter vplivali na njihovo razgledanost, predvsem pa na osredotočeno razmišljanje, kakršno se v dobi interneta zaradi razpršene pozornosti zdi vedno težje dosegljivo. V najnovejši knjigi Kla kla klasika, ki jo je izdal v sodelovanju z raperjem Rokom Terkajem - Trkajem, si klasično slovensko književnost prizadeva promovirati s hiphopom.

Izbira avtorja je upravičena, saj je ravno Trkajev rap blizu najmlajšemu občinstvu. Dr. Saksida je pesmim dodal izvirne navedke iz številnih raperskih komadov, za katere meni, da imajo kljub različnemu slogu in duhu časa podobno sporočilnost kot klasična besedila. Knjigi je priložen CD, na katerem lahko prisluhnemo Trkajevim raperskim priredbam izbranih vrhuncev slovenske klasične poezije.

Za Mladino je profesor Saksida o svojem delu spregovoril v kabinetu na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na srečanje je prišel v elegantnih oblačilih, ki se izrazito razlikujejo od siceršnje profesorske mode, in na fakultetnem hodniku mimogrede sproščeno komuniciral s študenti in kolegi, podelil kakšne tri suverene petkice ter na hitro ustrelil nekaj solidnih šal. Ko sva se končno namestila v skromnem kabinetu, nama je na steni delal družbo portret Franceta Prešerna, ki sva mu pred začetkom pogovora prijazno pomahala. Profesor Saksida se je izkazal za zavzetega in iskrivega sogovornika in je večkrat zelo temperamentno izrazil navdušenje ali nestrinjanje z obravnavanimi temami.

Ukvarjate se s tem, kako mladini predstaviti klasično literaturo na sodoben način. Pižama je v ta namen v uspešnici sLOLvenski klasiki uporabil medij družabnih omrežij, vi pa ste to storili z uporabo hiphopa. Kako da ste ravno v rapu našli potencial za promocijo klasične literature?

Gre za vprašanje, kakšen odnos imamo do literature in katere vrste sporazumevanje spodbujamo. Načelno bi rekel – čeprav to ne velja kar na splošno – da socialna omrežja, spletni klepeti spodbujajo neke vrste razpršeno pozornost. To se pravi: odzivati se moraš hipno, čivkniti … Tudi odgovor dobiš nemudoma … Za promocijo knjige, torej za širitev zavedanja, da knjiga pač obstaja, je to gotovo primerna pot. Obstaja pa seveda druga vrsta pozornosti, ki jo skušava s Trkajem razvijati v tej knjigi: zmožnost poglobljenega, razmišljujočega branja. To pomeni, da je treba povezavo klasike in rapa ter klasike in sodobnosti (ob klasično poezijo so nanizani tudi odlomki iz sodobne slovenske poezije) jemati skrajno resno in ne »razpršeno«. Ne smemo se torej odzivati zgolj tako, da »čivkamo«, kaj nam je všeč in kaj ne; treba je razmisliti, kaj pojejo ti fantje, ki sami sebe označujejo za kulturo hiphopa. Rap namreč ni samo yo, yo, yo, tako kot death metal ni samo growlanje. Treba je natančno prisluhniti besedilom pesmi in v njih najti sebe, kritiko sveta in še marsikaj drugega. In se z istimi vprašanji lotiti tudi klasične pesmi!