Konec prodaje »socialnih« stanovanj

Obrat v politiki državnega stanovanjskega sklada

Boris Matić, arhitekt
MLADINA, št. 16, 21. 4. 2017

Objekti F5 v soseski Zeleni gaj; avtor: projektivni biro Multiplan. Bloki so vzorčni primer, kako je mogoče ponovljivo, cenovno optimirano stanovanjsko gradnjo z najracionalnejšimi materiali narediti zanimivo – s prefinjeno uporabo volumnov balkonov in lož za shranjevanje. Spadajo v lastniški del soseske.

Objekti F5 v soseski Zeleni gaj; avtor: projektivni biro Multiplan. Bloki so vzorčni primer, kako je mogoče ponovljivo, cenovno optimirano stanovanjsko gradnjo z najracionalnejšimi materiali narediti zanimivo – s prefinjeno uporabo volumnov balkonov in lož za shranjevanje. Spadajo v lastniški del soseske.
© Miran Kambič

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je institucija, ki od ustanovitve leta 1991 deluje kot osrednja ustanova za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa oziroma za spodbujanje stanovanjske gradnje. Kot to laična javnost razume, naj bi stanovanjski sklad s svojim delom omogočil ekonomsko šibkejšim in socialno ogroženim družinam, da si kupijo stanovanje. Zadnje spremembe poslovne politike in izjave vodstva pa kažejo, da sklad opušča vlogo socialnega korektiva in postaja bolj klasičen razvojni nepremičninski najemni sklad. Kaj to pomeni in zakaj sprememba povzroča težave?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Pisma bralcev

Konec prodaje “socialnih” stanovanj