Joc Plečnik

Jocu Pečečniku je po desetih letih uspelo – Agencija za okolje mu je izdala okoljevarstveno soglasje za projekt Bežigrajski športni park, ki obsega prenovo Plečnikovega stadiona ter gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov v njegovi neposredni okolici.

Največje težave naj bi zaradi bližine stanovanjske soseske Fondovi bloki povzročali hrup z gradbišča in izpusti prašnih delcev v zrak. A Pečečnik je privolil v vse omejitve, ki jih je postavila agencija. Tako je predvideno gradnjo razpotegnil z dveh let na osem let. Delo bo dovoljeno le med tednom čez dan, največ osem ur na dan. Poleg tega bodo morali v zimskih mesecih, ob močnejših deževjih in na bolj vetrovne dni večino del prekiniti. Prilagoditev gradnje zahtevam Agencije za okolje naj bi Pečečnika stala dodatnih 24 milijonov evrov. Postaviti bodo na primer morali 700 metrov najmanj štiri metre visoke protihrupne ograje.

Na zahteve agencije se je Pečečnik leta 2014 odzval zelo cinično, češ da bodo morali projekt zgraditi »s pomočjo plastičnih – in ne kovinskih – žličk za pitje čaja, s katerimi bo 20 tisoč zaposlenih izkopavalo z rokami. Ugotovili smo, da bomo ob taki gradnji pod mejo, ki jo predpisuje in zahteva ARSO, samo pod pogojem, da se 20 tisoč delavcev med seboj ne bo smelo pogovarjati.«

Pečečnik s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja še ni rešil vseh svojih težav. Sodišče še vedno odloča, ali so zemljišča ob Fondovih blokih, kjer imajo zdaj tamkajšnji stanovalci urejene vrtičke, last stanovalcev ali občine. Brez tega zemljišča, na katerem naj bi stali vila bloki, se mu projekt ekonomsko ne izide.

Tudi sicer še vedno ni prepričljivega odgovora na vprašanja, ali se 277-milijonski projekt dejansko lahko izplača, ne da bi zaradi komercialnega uspeha trpeli okoliški prebivalci in kulturna dediščina.

Novega stadiona naj ne bi uporabljali samo za nogometne tekme, ampak tudi za druge namene, na primer za motociklistične dirke.

Po mnenju umetnostnega zgodovinarja dr. Petra Krečiča projekt »presega vsakršno domišljijo, kako je mogoče uničiti državni spomenik«. Po njegovih besedah, ki jih navaja časnik Dnevnik, sploh ne moremo govoriti o prenovi stadiona, saj gre za »velikansko novogradnjo, v kateri ostane le nekaj Plečnikovih citatov«.

Plačnik je dandanes očitno pomembnejši od Plečnika.