Plastik fantastik

Množično financiranje kot množični nateg

Gregor Kocijančič
MLADINA, št. 17, 26. 4. 2017

V denarnicah sodobnih zapravljivcev kar mrgoli kreditnih in debetnih kartic. Če nam je osebne računalnike uspelo stlačiti v male škatlice, ki jim pravimo pametni telefoni, lahko najbrž tudi razširjeno družino plačilnih kartic skompresiramo v eno, izjemno praktično in prostorsko gospodarno kartico. Ali pač ne?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Gregor Kocijančič
MLADINA, št. 17, 26. 4. 2017

V denarnicah sodobnih zapravljivcev kar mrgoli kreditnih in debetnih kartic. Če nam je osebne računalnike uspelo stlačiti v male škatlice, ki jim pravimo pametni telefoni, lahko najbrž tudi razširjeno družino plačilnih kartic skompresiramo v eno, izjemno praktično in prostorsko gospodarno kartico. Ali pač ne?

Zagonsko podjetje Plastc naj bi debele denarnice, v katerih so kartice nagnetene kot sardele v konzervi, odrešilo muk in vso plastiko združilo v kompaktno napravo, ki deluje kot nekakšen švicarski nož plačilnih kartic. Pametna kartica naj bi v standardni velikosti združevala celo vrsto naprednih tehnoloških inovacij in uporabnikom omogočala, da prek zaslona na dotik gladko menjavajo različna digitalna plačilna sredstva. Poleg tega naj bi bila kartica Plastc zaščitena s PIN-kodo, trgovcu pa naj bi se ob nakupu celo izrisala fotografija lastnika, tako da bi bili potrošniki še bolj zaščiteni pred zlorabami. Hkrati naj bi se kartica prek brezžične povezave bluetooth povezala s pametnim telefonom, baterija, ki naj bi jo pri življenju ohranjala kar 30 dni, pa bi se polnila brezžično. Ob tako široki ponudbi funkcij bi nam naprava lahko morda ponujala še izpolnitev glasbenih želja.

Strokovnjaki in novinarji so bili že od samega začetka projekta precej nezaupljivi do izvedbe, saj gre, četudi je prihodnost zdaj, za prezapleteno tehnologijo, da bi jo lahko stlačili v tako miniaturno napravo. Precej manj neazupljivih je bilo 80 tisoč naivnih podpornikov, ki so z množičnim financiranjem slepo zaupali zagonskemu podjetju in v obliki prednaročil vložili kar devet milijonov dolarjev. Morda jih je prepričal nadležno simpatičen spletni oglas, ki je Plastc prikazal kot že razvito tehnologijo, četudi dokazov o delujočem prototipu izdelka takrat – oziroma nikoli – ni bilo. Z lahko dostopnimi postprodukcijskimi orodji je dandanes pač zelo lahko prikazati, da neka futurološka tehnologija, ki sploh še ne obstaja, že deluje.

Podjetje je s predstavitvijo izdelka na trgu zavlačevalo skoraj tri leta in iz dneva v dan je postajalo vse bolj jasno, da gre za prevaro. Izgovorov za zamudo je bilo veliko, od umika vlagateljev do očitno obupanih izgovorov, kot je ta, da je tajfun v Aziji uničil zalogo sestavnih delov, ki jih podjetje potrebuje za izdelavo naprave. Pri zavlačevanju je šlo celo tako daleč, da je podpornikom, ki so vložili v prednaročilo, v tolažbo ponudilo promocijske majice. Tragična zgodba je vrhunec doživela prejšnji četrtek, ko je podjetje oznanilo dokončni bankrot in se podpornikom neosebno opravičilo, da obljub žal ne bo izpolnilo. Hkrati je prekinilo prisotnost na družabnih omrežjih in podporo strankam ter tako onemogočilo kakršnokoli interakcijo med zgroženimi podporniki in podjetjem. Ni jasno, ali so predstavniki podjetja vloženih devet milijonov dolarjev zapravili za neuspel razvoj naprave ali so jih preprosto pobasali v žep.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.