Sedem milijard miloščine

»Pokadil se je beli dim,« je prvega maja grški finančni minister Evklid Cakalotos novinarjem zmagoslavno oznanil sprejem načelnega dogovora z Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Evropsko centralno banko (ECB).

Če ga bodo na sestanku čez tri tedne potrdili tudi finančni ministri držav evroobmočja, bo razvpita trojka Grčiji posodila novih sedem milijard evrov, s katerimi bo lahko vrnila del posojil, ki zapadejo v plačilo julija. Toda kot še vedno doslej ima letošnji kredit hudo visoko ceno; v skladu z neoliberalnimi zapovedmi je trojka pri vladi Aleksisa Ciprasa izsilila sprejem novih varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi grški proračun v letih 2018 in 2019 dodatno privarčeval skoraj štiri milijarde evrov. Predvsem z znižanji pokojnin, ki jih bodo porezali za devet odstotkov … Začarani krog ostaja neprekinjen. Grčija ostaja bolnik na intenzivni negi, ki ga kreditorji ohranjajo pri življenju le toliko, da mu lahko pijejo kri.

Zadnji potrjeni sveženj varčevalnih ukrepov je že trinajsti po vrsti od leta 2010. Posojila, ki jih v zameno za odtegovanje državi namenja trojka, pa so v resnici samo še poglobila grško krizo in državo pahnila v dolžniški prepad, iz katerega se bržkone ne zmore več rešiti.

Danes grški dolg znaša že 344 milijard evrov oziroma 182 odstotkov BDP-ja (v 2008 pa 109 odstotkov). Če bi država želela odplačati samo obresti, bi morala posojilodajalcem vsako sekundo vrniti skoraj 600 evrov. Vmes pa so varčevalni ukrepi, s katerimi Grčijo disciplinirajo globalni apologeti neoliberalizma, opustošili grško gospodarstvo; samo lani se je BDP znižal za 1,2 odstotka – potem ko so mednarodne bonitetne agencije zmagoslavno napovedovale začetek rasti.

Na drugi strani so tujci v vsiljenih privatizacijah že pobrali velik del grškega premoženja, pri čemer je večji del postopkov tekel prek posebej za to vzpostavljenih državnih skladov. Prodani so bili banke, podjetja, državne nepremičnine, pristanišča, hoteli, letališča, ceste in celo otoki (na primer Skorpios).

Na drugi strani je poročilo grške centralne banke za obdobje 2015–2016 pokazalo drastično povečanje stopenj samomorilnosti, duševnih bolezni in smrti novorojenčkov.

Kljub temu Ciprasova vlada in trojka meljeta dalje – do naslednje grožnje z bankrotom. Morda jima bo načrte vsaj malo spremenila splošna stavka, ki je napovedana za 17. maj.