Cerar ima (spet) prav

Poziv SMC na razvedrilni tek ob žici je res krona. Se še čudite, da se je ta osrednja vladna stranka znašla na četrtem mestu v anketi, koga bi volili, če bi bile volitve naslednjo nedeljo? Športni dogodki ob nekdanjem poteku žice, ki je Ljubljano spremenila v koncentracijsko taborišče, brez spomina na tiste strašne čase in brez spoštovanja takratne Ljubljane so seveda nesmisel. Ko so Italijani postavili žico, sem bil star nepolnih sedem let. Prvi doživljaj je bil, da sta pri nas prenočili dve gimnazijki, ki po šoli nista mogli domov. Med moje otroške spomine spada tudi, kako so Italijani ponoči ob preiskavi stanovanja brskali po mojih igračah, pa „španski jezdeci“, s katerimi so sredi dneva blokirali ulice, pa stalne novice, koga so ustrelili po policijski uri (včasih ilegalce, često pa fante, ki so se vračali od dekleta); ko sem ležal 1944 na kirurgiji v sobi s 40 posteljami, sem videl, kakšne barve je kost, ki gleda iz telesa, saj so tja prinašali ljudi, ki so ob žici stopili na mino. In še in še. Pa to so spomini neudeleženega otroka ... Kakšni so šele spomini drugih, denimo tistih mojih sorodnikov v svaštvu, ki so jim Italijani sredi Ljubljane požgali hišo? Pa vseh tistih, ki so jih odvlekli v taborišča?

Zaradi tega, ker jo je okupator vklenil v žico, je bila Ljubljana brž po vojni upravičeno razglašena za mesto-heroj, saj je bila izjemno mesto. Čez več let pa je bila ta titula razvrednotena, saj so jo dobile menda kar vse republiške prestolnice. Ljubljana je na to kljubovalno odgovorila: zarisala je potek okupatorske žice in po njem uredila pot. Simbolno je postavila jambore, ki so pričevali o tem. To je bila pot spomina in kljubovanja: v imenu „politične korektnosti bratstva i jedinstva“ ste nas znivelirali z drugimi; a mi smo tu postavili pot resničnega spomina in tovarištva. Kot vemo, onih jamborov ni več: v kratki vladavini desnice v Ljubljani jih je dal požagati rambo Lesar. Ostanek spomina nanje pa so zdaj zbrisali z omenjenim apelom SMC (srednja črka žal tu zveni zelo mizerno). Pot ob žici kot čisto poljubna pot, kot pot brez spomina, ki opogumlja, je deplasirana. Ob žici se je umiralo. Tudi Gonars ali pa Goli otok sta mesti spomina, kot športna parka pa bi bila skregana s pametjo. Zavrnitev apela SMC je sestavni del boja za zgodovinski spomin, brez katerega bomo nemočne žrtve fake news in alternativnih dejstev.