Kdo bo naš sovražnik letos?

Judov v slovenski novejši zgodovini praktično ni. Njihova dejanja ne vplivajo na javnomnenjske zaznave. Po zadnjih popisih prebivalstva živi v Sloveniji okoli 20 Judov. A kljub temu se tudi po zadnji raziskavi Slovensko javno mnenje, s katero na Centru za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede že več kot 20 let med drugim merijo tudi »nestrpnost«, v Sloveniji ljudje Judov bojijo. Skoraj 15 odstotkov vseh vprašanih je namreč lani izjavilo, da si Judov ne želi za soseda, kar je, tudi v mednarodnih primerjavah sorazmerno visoka številka – kar je več kot v naših sosednjih državah.

Sodelavci Centra za raziskovanje javnega mnenja, kot je dr. Vlado Miheljak, sicer že dlje časa opozarjajo, da bi morala določena višja stopnja ekonomske razvitosti ali stabilnosti demokracije državljane »razbremenjevati občutka ogroženosti«. Načeloma namreč velja, da je nezaupanje v soljudi značilno za revne ali nerazvite demokracije, Slovenija pa je razmeroma razvita. A kljub temu vsakokratna merjenja nestrpnosti v Sloveniji kažejo sorazmerno visoke stopnje nezaupanja do vsakokratnega »Tujca«. A odnos do Judov je v resnici v Sloveniji še dober. V zadnjih letih pa hitro narašča nestrpnost do narkomanov, pijancev, Romov in tudi homoseksualcev.

To kaže, da je »nestrpnost« v Sloveniji konstantna in da se glede na vsakokratne debate preliva med enimi in drugimi, zunanjimi in notranjimi sovražniki. Nestrpnost do Romov ali homoseksualcev se je gotovo povečala zato, ker sta prav to skupini, ki sta se v zadnjih letih znašli v središču javnih razprav, oziroma ker sta povzdignili svoj glas, opozorili nase ali zahtevali zase določene pravice. Tako seveda tudi ni presenetljivo, da je lani kar 33,2 odstotka vprašanih izjavilo, da si za soseda ne želi begunca. »Zanimivo« pa je tudi, da si 2,1 odstotka Slovencev ne želi za soseda niti skupaj živečega neporočenega para.