Film / Osebna stilistka

za +

Seansa.

V zadnjih letih smo videli številne fine paranormalne filme (Paranormalno, Priklicano zlo, Insidious, ipd.), v katerih so se celo vrhunski mediji komaj bodli z duhovi. Tresle so se hiše, rodila se je napetost, ki bi jo lahko rezal z žiletko. Toda to ni bilo še nič – v Osebni stilistki lahko vidite, kaj se zgodi, ko paranormalni žanr sreča francoski art film. Stvari postanejo prekleto osebne. Kristen Stewart igra odtujeno, frustrirano Maureen Cartwright, Američanko v Parizu. Preživlja se kot osebna stilistka – »osebna nakupovalka« – neke ošabne supermanekenke (Nora von Waldstätten), po vokaciji pa je medij. V Parizu je zato, da bi vzpostavila spiritistični stik z bratom (dvojčkom), ki je bil prav tako medij, a je nedavno umrl, pred leti pa sta si obljubila, da bo v primeru smrti enega izmed njiju drugi z njim vzpostavil posthumni stik, tako da zdaj išče znake življenja.

Tu imate žensko, ki se bolje počuti med mrtvimi kot med živimi (tuzemsko življenje je sicer seksi, toda posthumno življenje je virtualni seks, pravi seks), ki hoče na »drugo stran« in ki ima o kulturi slave, teatralizaciji fraze »živiš le enkrat«, svoje mnenje (v superobleki masturbira na superpostelji supermanekenke). In ja, tu imate incestuozno fantazijo – brata in sestro, ki ju ne loči niti smrt. Toda Olivier Assayas, ki je Kristen Stewart »razdevičil« v Oblakih nad Sils Mario in ki se je na žanr artistično prilepil že v prejšnjih filmih (Irma Vep, Demonlover, Boarding Gate, ipd.), žanra ne podcenjuje. Au contraire: njegovo umetnost poganja prav napetost, generiranje tenzije, vrtoglavica pravil, ki si jih sproti izmišlja. In ne boste verjeli, koliko agonične napetosti gre v en anonimni SMS, kaj šele v serijo. SMS je ultimativna ektoplazma – bu, glas, ki čaka na emocijo.