Potvarjanje medvojnih dogajanj v revirjih

V zadnjih dveh tednih smo lahko v nekaterih medijih z desnega političnega pola prebrali tezo, da naj bi v Trbovljah – tam je bila 26. aprila osrednja državna proslava dneva boja proti okupatorju – leta 1941 na prvomajskem praznovanju »skupaj ’žurali’ nacisti in komunisti«. Avtor članka na portalu Nova24 piše, da v prvih dveh mesecih po nemški okupaciji Slovenije (6. aprila 1941) »slovenski komunisti niso na noben način nasprotovali nacističnemu okupacijskemu režimu, temveč so ga marsikdaj celo podpirali«. Vse to naj bi se spremenilo šele z napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941. Podobno »tezo« je v Demokraciji zapisal tudi Miran Černec, in sicer da so komunisti »vkorakanje Nemcev v duhu pakta Hitler-Stalin videli kot prihod zaveznikov in kot priložnost, da se enkrat za vselej znebijo osovraženih domačih ’farjev’, podjetnikov in kmečkih veleposestnikov«. Avtorja svoje zapise še podkrepita s trditvijo, da so komunisti navdušeno pozdravljali nemško okupacijo tudi zato, ker je z njo 1. maj postal uradno praznik dela. Rudarji iz »rdečih« revirjev, zlasti v Trbovljah, naj bi zato navdušeno vzklikali Hitlerjevemu zastopniku, ko jih je obiskal na zborovanju. »Po vojni se je proslavljanje praznika dela v Sloveniji seveda ohranilo, vključno s postavljanjem mlajev, simbole enega totalitarizma so le zamenjali simboli drugega,« zapiše Černec.