Za otroke gre

Na to temo se sicer ne bi oglašal, ker je že dodobra prežvečena, če ne bi avtorica Nina Berovič vse tiste, ki zagovarjajo obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim razglasila za verske fanatike. Res sprevrženo, saj ravno ti, ki se cepljenju upirajo, nimajo na svoji strani ne stroke, ne znanosti, ampak se sklicujejo le na govorice in že stokrat ovrženo raziskavo. Fanatično se oklepajo nikoli dokazanih trditev kot bi bile verske dogme. In sedaj se najde nekdo, ki ravno to očita strokovnjakom, izkušenim zdravnikom in Nobelovim nagrajencem.

Avtorica se sklicuje na dejstvo, da so poti do zdravja lahko različne, namerno pa spregleda drugo dejstvo, da pri cepljenju ne gre za zdravljenje, ampak za preprečevanje bolezni. In niti ne za preprečevanje konkretne bolezni posameznega otroka, ampak za preprečevanje širjenja bolezni in epidemij. Nasprotnikov cepljenja ne zanima niti dejstvo, da marsikoga med njimi sedaj sploh ne bi bilo, če pred sto in več leti ne bi uvajali množičnega cepljenja, saj bi kateri od staršev ali starih staršev sicer zagotovo umrl za katero od otroških nalezljivih bolezni. Rajši se sklicujejo na človekove pravice in nestrpnost do drugačnih. Avtorica imenuje precepljenost »splošna čredna imunost« in obvezno cepljenje primerja s komunističnim režimom, kot da bi si obvezno cepljenje izmislili komunisti in ne zdravstvo v demokratičnih državah. Obžaluje, da nismo sposobni odprte debate in soočanja argumentov za in proti. Oprostite, o čem pa bi lahko diskutirali? Kolikor vem, nasprotniki cepljenja do sedaj niso predlagali nobenega alternativnega načina preprečevanja epidemij otroških nalezljivih bolezni. In samo za to gre!

Sicer pa je vsako prepričevanje odveč, saj dogmatskih vernikov ni mogoče z ničemer prepričati. Podpiram zdravnico, ki je odklonila zdravstveno oskrbo otrokom, ki jih starši ne dovolijo cepiti. Otroci se mi sicer smilijo, a naj starši sami prevzamejo odgovornost za njihovo zdravje. Samo s takimi in podobnimi ukrepi bo namreč mogoče zajeziti to epidemijo norosti. Tu namreč ne gre za različne poglede na zdravstvo, ampak za pritlehni egoizem malih sebičnih in kratkovidnih ljudi. Zaščititi želijo svoje mladiče pred morebitnimi stranskimi učinki cepljenja tako, da računajo s tem, da bo večina vendarle dala svoje otroke cepiti in s tem zaščitila tudi njihove. Kako kratkovidno! Kaj pa, če bo njihova kampanja proti cepljenju prepričala preveč ljudi in bo precepljenost padla pod kritično mejo? Takrat bodo pričeli zbolevati prav njihovi otroci, še huje, zbolevali bodo otroci, ki jih zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo mogoče cepiti. Ali ti mali, zaslepljeni ljudje kdaj pomislijo, kakšno odgovornost sprejemajo nase? In vse to pri tem, da vse statistike kažejo, da je veliko večja verjetnost, da bo njihov mladič nastradal v prometni nesreči, kot pa bil deležen stranskih učinkov cepljenja. Kako strašná slepota je človeka, je zapisal pesnik.