Klasično sojenje hitro izginja
V Sloveniji smo priča amerikanizaciji kazenskega postopka v najslabšem pomenu te besede
V Sloveniji so po rednem kazenskem postopku obsojeni le še štirje od desetih obsojencev. Vsi ostali po hitrih amerikaniziranih postopkih brez pravega sojenja.
© Borut Krajnc
Od uveljavitve hitrejših načinov zaključevanja kazenskih postopkov v Sloveniji mineva pet let. Strokovna javnost in tudi akterji kazenskega postopka so se ves ta čas izmikali odgovorom na pomisleke, da novosti (priznanje krivde, pogajanja in sporazumi s tožilstvom ter kaznovalni nalog) povečujejo krivičnost in neenakost v kazenskem postopku. Nekateri so to potihoma priznavali, javno pa tega niso želeli potrditi, češ da ni bilo opravljenih dovolj analiz in ni konkretnih podatkov. Vmes se je uporaba institutov hitrega sojenja izjemno naglo povečevala. V slovenskem kazenskem postopku, ki je donedavnega veljal za sistem z veliko varovalkami in so zato tožilci včasih Slovenijo posmehljivo imenovali »oaza človekovih pravic«, so danes na klasičnem sojenju, kjer lahko obtoženci pred sodnikom povedo kaj v svoj prid, obsojeni le še štirje od desetih obsojencev.