Nezainteresirani dijaki demotivirajo profesorje, to pa vodi v zniževanje kvalitete šolstva

Družba si svojih posameznikov še nikoli prej v zgodovini ni mogla privoščiti tako dolgo in poglobljeno izobraževati kot danes. Poglavitni in edini namen šole bi moral biti posredovanje znanja, ki ga je človestvo odkrilo in zbralo v času svojega obstoja in to znanje bi moralo biti samo po sebi zanimivo in navdihujoče. Situacija v kateri smo trenutno, pa je iz šole naredila mukotrpno in dolgočasno tekmo, kjer so zmagovalci znani že vnaprej, vsi ostali pa poskušajo po liniji najmanjšega odpora preživeti to nujno zlo.

Kot avtor ugotavlja v zgornjem članku, so eden od krivcev za nastalo situacijo ocene, ki so izgubile svojo vrednost kot pokazateljice znanja in prinašajo samo še razslojevanje in tekmovalnost. Vendar pa se je potrebno resno pogovoriti o tem, s čim bo trenuten sistem ocenjevanja nadomeščen. Kot je dejal avtor, je utopično misliti, da se ocenjevanju lahko izognemo, ga pa lahko poskušamo narediti bolj objektivnega in manj stresnega.

Šola je od nekdaj združevala izobraževalno in ocenjevalno funkcijo, vendar sta ti dve funkciji pravzaprav nezdružljivi. Učitelj, ki razred dijakov celo leto uči in vsakega tudi osebno pozna, je najmanj primerna oseba, da jih na koncu leta ocenjuje. Vodi v nepravičnost in subjektivnost in jemlje dragoceni čas, ki bi bil lahko namesto kontrolkam in spraševanjem posvečen učnim uram. Povzroča pa tudi opisane a priori negativne odnose med učitelji in učenci, saj so učitelji učencem hkrati zavezniki pri poučevanju in hladni recenzenti pri ocenjevanju.

Avtor kot nadomestek trenutnemu sistemu predlaga sprejemne izpite na univerze in ocenjevanje šolskega uspeha po sistemu opravil ali ni opravil na razlicnih nivojih, vendar to pod malo drugacno krinko vrača trenutni sistem. Namesto da bi se učitelji in učenci trudili "pripraviti na maturo“, bi se po novem trudili "pripraviti na sprejemce", ti pa bi bili zaradi velike teže se bolj stresni kot matura.

Prva in najpomembnejša sprememba trenutnega stanja je po mojem mnenju ločitev izobraževalne in ocenjevalne funkcije šole. Neodvisna ocenjevalna institutcija kot je matura lahko prevzame ocenjevalno vlogo šole, poleg tega pa s tem razbremeni univerze, ki bi morale sicer vse sprejemne izpite opravljati same. Pomembna posledica te izboljšave je odprava neštetih kontrolk in ustnih testov skozi šolsko leto, ki so stresni in nepotrebni. Opravljati letni izpit iz vsakega predmeta se na prvi pogled morda zdi še bolj stresno, vendar bi prihranek pri času in izboljsanih odnosih v šoli odtehtal stres zaradi izpita. Dodatno bi se ga dalo omiliti tudi z omejitvijo teže, ki jo lahko nosi en sam izpit in spodbujanjem učencev k dokazovanju izven letnih izpitov in konkretnim nagrajevanjem njihovih izvenšolskih prizadevanj.

Druga sprememba šolskega sistema pa bi morala biti decentralizacija izobraževanja, pri kateri bi imeli učitelji bolj proste roke pri izbiri snovi in načinu podajanja le-te, učenci pa bi bili bolj svobodni pri izbiri predmetov, hitrosti napredovanja skozi snov in izbiri učitelja. To bi prineslo resnični element izbire pri vpisu na srednjo šolo, ki bi temeljil na posameznikovih zanimanjih in ponudbi šole, ne pa na nejasnem kriteriju težavnosti in elitnosti. Šola nosi veliko družbeno odgovornost in nujno je potrebno najti način, da bo učence navdihovala za prihodnja odkritja, iznajdbe in umetnine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.