Opuščanje kovancev za cent in dva centa

Italija naj bi z novim letom opustila kovanje evrskih kovancev za cent in dva centa, po novem pa bodo tam, če bo zakon sprejet, vsi zneski zaokroženi na najbližjih pet centov. Ker se realna vrednost kovancev najnižje nominalne vrednosti z inflacijo zmanjšuje, jih ljudje vse manj jemljejo kot resno plačilno sredstvo. Kovancev za cent in dva centa, ki jih dobijo pri blagajnah, pogosto ne porabijo za nadaljnje plačevanje, temveč se nalagajo v kozarcih, škatlicah in avtomobilskih predalčkih. Zaradi tega imata država in gospodarstvo s sortiranjem in zagotavljanjem zadostne količine teh kovancev, ki jih na leto iz obtoka izgine več kot šest odstotkov, nepotrebne stroške.

Italija ni prva, ki se je odločila za tak korak. Za enako potezo so se med državami z evrom odločile Finska, Nizozemska, Irska in Belgija, zunaj območja evra tudi Madžarska in Švedska, ki velja za pionirja na tem področju. Sistem zaokroževanja na najbližjih pet centov se imenuje »švedsko zaokroževanje«.

Ko smo o predlogu za opustitev evrskih kovancev najnižjih vrednosti pred leti spraševali pristojne v Banki Slovenije, so odgovorili, da zaradi odklonilnega mnenja evropske komisije o tem ne razmišljajo. Komisija mnenja ni spremenila, Banka Slovenije pa, kot so iz nje odgovorili ta teden, »tekoče spremlja razloge za oz. proti zaokroževanju, vendar v trenutnih okoliščinah zaokroževanje ni smiselno«. Po njihovih ugotovitvah je mnenje javnosti glede zaokroževanja neodločeno, približno polovica potrošnikov zaokroževanje podpira, druga polovica ne. »Z vidika stroškov kovanja je omenjena kovanca še vedno smiselno kovati, saj je strošek kovanja obeh kovancev pod nominalno vrednostjo kovancev.«