Davčne blagajne so eden od večjih uspehov vlade

Uvedbo so spremljali pomisleki o dodatnem obremenjevanju gospodarstva in jadikovanje privilegiranih poklicnih skupin, končno poročilo Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) pa je pokazalo, da je bila uvedba davčnih blagajn upravičena. Nova ureditev je že prvo leto presegla pričakovanja, saj je država pobrala 81 milijonov evrov davkov in prispevkov več kot leto pred tem.

Največ dodatnega denarja, dobrih 43 milijonov, se je leta 2016 nabralo pri davku na dodano vrednost, ki ga je z davčnimi blagajnami plačevalo 30 tisoč zavezancev za DDV. Med njimi so tudi gostinci, zdravniki in obrtniki, ki so pred tem proč od oči dacarjev obračali veliko gotovine in ki so najbolj vneto nasprotovali novi ureditvi pobiranja davkov. Prav pri majhnih gostinskih podjetjih je država lani »odkrila« največji delež dodatnega DDV, obenem pa so davčni inšpektorji med njihovimi lastniki našli največ takšnih, ki so želeli še naprej poslovati brez računov.

Davčne blagajne so zadale udarec tudi sivi ekonomiji, saj se je z njimi občutno zmanjšalo plačevanje na roke, obseg legalnega poslovanja pa je narasel. Število evidentiranih gotovinskih dobav po obračunih DDV se je povečalo za 24,7 odstotka, pri gotovinskih prihodkih, ki so bili osnova za obračun davka na dobiček, pa je bilo povečanje še izrazitejše, za kar 44,3 odstotka.

Za nameček se je s spremembo ureditve pobiranja davkov izboljšal tudi položaj delavcev. »Ena od bistvenih pridobitev, ki so jih prinesle davčne blagajne, je, da delodajalce silijo v urejanje statusa zaposlenih, s tem pa se zmanjšuje manevrski prostor za plačevanje delavcev na roko,« je dejal namestnik direktorice Fursa Peter Grum. Od omenjenih 81 dodatnih milijonov, ki jih je Furs zbral prek davčnih blagajn, je 21 milijonov prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine od prihodkov od zaposlitve. Pomembno se je povečal tudi izkupiček od davkov na dohodek pravnih oseb (za 13,9 milijona) in na dohodek iz dejavnosti (za 2,8 milijona).