Peter Skoberne: Skriti biseri Slovenije

+ + + +

Manj znani prizori narave kot paša za oči

Če je Napoleonov most delo gradbenikov, je most nad potokom Kožbajšček urezala narava. Šum na Nemiljščici ni le vodni hrušč, ampak desetine metrov padajočih voda, medtem ko je Kosca široko slapišče, kjer voda le mezi po mahovni podlagi, Sedelnikov slap čudo, ker pada po črnih kamninah, slap Ubijavnik pa … Velunja peč je deset metrov visoka odprtina v skalovju, Velb v Kamniški Beli pa ni ne okno ne most, temveč obok.

Avtor »bisere« umesti v čas in kraj: tako pri jami Belojači izvemo, da je veljala za bivališče zmaja, drugod, da v bližini raste žlezava nedotika, katere plodovi ob najrahlejšem dotiku eksplodirajo, spet drugod omeni izginulo vas Škale – skupaj z gričem in eno najstarejših cerkva na Slovenskem jo je zalila voda, ki je prelila rove velenjskega rudnika. Mednje všteje tudi pokopališče polžjih hišic pri Ankaranu, gnezdišče čebèlarja, ki si gnezda izkoplje v visokih stenah, Krakovski gozd z 200 let starimi hrasti, ki so jih zasadili, da bi iz njih izdelovali ladje. Osrednji junaki so kajpak drevesa, najsibo jelka še iz časov reformacije, 500-letna lipa, nekaj mlajši Gašperjev kostanj ali tisa v Stranah, ki šteje častitljivih 1340 let. In čuda kot Škraplje na Sinjem vrhu, Arnešova luknja, ostanki gradu Črnega kala itd.

Vabljiv pripomoček za tiste, ki bi jo mahnili še kam drugam kot po poteh klasičnih turističnih izletov.

Seveda pa je še večji izziv potep, kjer potepuh vnaprej ne ve, kam ga pripelje pot, namesto iskanja podob, ki mu jih obljublja vodič, pa strmeč vstopa v kraje, o katerih poprej ni slišal in ne bral.