Intervju / Dragica Korade, novinarka

Dragica Korade je ena tistih redkih novinark, ki živijo v skladu z Orwellovo mislijo, da je govoriti resnico v času laži revolucionarno dejanje. Z vsako besedo, ki jo zapiše, z vsako kolumno in analizo, s katero zbode oblastnike, se upira nestrpnosti, manipulaciji in izkoriščanju. Vsak dan, že več kot trideset let. Gospa z veliko začetnico, ki se v imenu javnosti in skupne dobrobiti ne boji zameriti nikomur, ne pokojnemu Janezu Drnovšku, ne nekdanjemu sošolcu Borutu Pahorju, ne Janezu Janši ali mariborskemu županu Andreju Fištravcu. Eni, kot Drnovšek, so jo zato spoštovali še bolj, drugi je najraje ne bi več poznali. Premakniti pa je ne more nihče. Komentatorka Večera in urednica njegove priloge V soboto je videla in doživela preveč, da bi jo lahko utišali – od razpada Jugoslavije do podivjane slovenske tranzicije in zdaj drsenja na periferijo globalnega kapitalizma. Še dlje kot v preteklost pa se iz njenega Maribora vidi v prihodnost naše države.

Ste tako kot minister Počivalšek tudi vi kaj jezni na »ljubljanske močvirnike«?

Nisem strašna privrženka politične korektnosti in me tovrstno etiketiranje ni posebej vznemirilo. Veliko hujših besed je že padlo v slovenski politiki. Je pa zabavno, da se z močvirniki po novem obkladajo na ljubljanskih dvorih. Kar pušča ta popreproščena politična reakcija za seboj, je zame samo še eden od mnogih dokazov, da postaja slovenska politika eno samo veliko močvirje. Slovenska politika postaja mlaka, v kateri so se zaredili paglavci. Ti paglavci nam zdaj vladajo, mi pa se pogrezamo v živo blato, ki ga ustvarjajo okrog sebe. Drugače pa besede »močvirniki« v Mariboru že dolgo nisem slišala. In tudi v tem primeru ni prišla od tukaj, temveč iz Ljubljane.