Evropa, kontinent človekovih pravic, ostaja nema za klice po boljši zaščiti beguncev

Slovenska filantropija ob svetovnem dnevu beguncev (20. junij) že osmo leto zapored organizira Festival migrantskega filma, ki bo potekal v Ljubljani, nekaj filmov pa bo na ogled tudi v Črnomlju, Murski Soboti, Žalcu, Metliki, Logatcu, Ajdovščini, Mariboru, Ljutomeru, Velenju in Novem mestu. 

Osma edicija Festivala migrantskega filma, ki bo potekal med 15. in 20. junijem, v ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. "Prinaša podobe in glasove mnogih, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove. Gre za filme in zgodbe preganjanih, ki niso pripovedovane od zunaj; glasove pozabljenih, spregledanih, utišanih in premalokrat slišanih, ki si od življenja želijo več kot le kruto brezizhodnost."

Migracije še nikoli v zgodovini niso bile tako množične kot danes, prav tako število beguncev v svetu nikoli ni bilo tako visoko, kot je v današnjem času. Bolj kot karkoli se kaže potreba po mednarodni solidarnosti. Po podatkih organizacije Amnesty International je skrb za večino beguncev prepuščena predvsem regijam v razvoju, ki skupno skrbijo kar za 86 % vseh beguncev. Evropa, "kontinent človekovih pravic," pa ostaja nema za klice po boljši zaščiti beguncev. Nasprotno, po Evropi se širi strah pred begunci, v političnih in medijskih debatah prevladuje varnostni diskurz, na mejah evropskih držav rastejo zidovi in taborišča, EU pa sklepa izjemno problematične in nehumane dogovore o vračanju beguncev.

Festival bo v petih različnih  sklopih – Kolonializem, Politike vs. človekove pravice, Pravična ekonomija onkraj kapitalizma, V primežu nasilne realnosti, Portreti in Pečat izgnanstva – gledalcem ponudil 22 filmov iz 14 držav. Na festivalu bodo gostovali trije režiserji in štirinajst gostov, ki se bodo udeležili spremljevalnih dogodkov. Filmske zgodbe in prispevki povabljenih gostov bodo opozorili na še vedno obstoječi kolonializem, problematičnost migracijske politike, lažno propagando o beguncih in vlogo medijev ter spregovorili o pravični ekonomiji onkraj kapitalizma.

Festival bo v petih različnih  sklopih – Kolonializem, Politike vs. človekove pravice, Pravična ekonomija onkraj kapitalizma, V primežu nasilne realnosti, Portreti in Pečat izgnanstva – gledalcem ponudil 22 filmov iz 14 držav.

Uvodni film festivala Jaz, črnec. Nadgrajeno (2015), ki bo prikazan v Kinodvoru, je posvečen francoskemu antropologu Jeanu Rouchu in predstavlja reinterpretacijo filma, ki ga je Rouch posnel leta 1958. Medtem ko film Jaz črnec (1958), ki bo na ogled isti večer v Slovenski kinoteki mlade s Slonokoščene obale prikazuje z varne razdalje, pa španska režiserka in antropologinja Ro Caminal ruši pozicijo ugodja in nas povabi v vsakdanje življenje ter izkušnje protagonistov, v razmislek o tem, kako je biti črn in musliman v današnji Evropi. Projekcijam sledi pogovor o konstrukciji Drugega v filmu, ki ga bo vodila dr. Sarah Lunaček.

lasrCF0Mgn0

Drugi dan festivala bo na ogled projekcija filma Življenje čaka: Referendum in upor v Zahodni Sahari (2015) o gibanju mladih aktivistov, ki zahtevajo že davno obljubljeni referendum o neodvisnosti ter se s kreativnim nenasilnim uporom neutrudno borijo proti vsakdanjemu nasilju pod okupacijo. Novi film aktivistke in režiserke Iare Lee besedo predaja upanju puščavskega ljudstva, za katero se kolonializem ni končal. Projekciji sledi pogovor o Zahodni Sahari.

kp5nCXl0wp8

Daleč od obale (r. Javier Sanz) je zgodba o premagovanju ovir, ljubezni in dostojanstvu. Priča o junaškem potovanju Mariama, Amadou, Abdoulaye in Rahisy, ki si prizadevajo izpolniti svoje sanje kljub težavam, s katerimi se srečujejo v življenju. Film V tranzitu (r. Oskar Tejedor) raziskuje realnost, s katero se sooča na tisoče južnoameriških mater na poti v Evropo – v želji, da bi preživljale svoje družine. Drevesa umirajo stoje (r. Derakhtan Istadeh Mimirand, Hoda Siahtiri) na podlagi spominov in pisem nekaj izgnancev, predvsem znanega iranskega pisatelja Gholama Hoseina Saedija, prikazuje kratek in čuten vpogled v življenje v izgnanstvu.

Po podatkih organizacije Amnesty International je skrb za večino beguncev prepuščena predvsem regijam v razvoju, ki skupno skrbijo kar za 86 % vseh beguncev.

Na spremljevalnem dogodku z naslovom Migrantska literatura na glas nam bodo predstavili literaturo iz držav, od koder k nam prihajajo begunci. V sodelovanju z Mirovnim inštitutom bodo v Stari mestni elektrarni prikazani filmi na temo socialne in solidarnostne ekonomije, ki jim bo sledila diskusija o pravični ekonomiji onkraj kapitalistične ideologije. 

Ob svetovnem dnevu beguncev 20. junija bodo v ZRC SAZU poskušali najti poti za zmanjšanje medijskih laži, propagande in stereotipov, v Slovenski kinoteki pa bodo večer zaključili s serijo kratkih filmov: Bežno srečanje (Elisabeth Zwimpfer) je posvečeno Malaiki in Pombalu, ki se bežno srečata na obali Evrope, preden Pombala evropske oblasti prisilno deportirajo; Na zvezi iz taborišča: glasovi z otoka Manus (r. Lukas Schrank) daje glas prosilcema za azil, ki sta pridržana v avstralskem taborišču na otoku Manus in pripovedujeta o spominih na krvav dogodek iz leta 2014; Neobrezane (r. Emanuela Zuccalà, Simona Ghizzoni) je zgodba o bolečini, težkem boju za pravice žensk, uspehu in opolnomočenju; v filmu Prepovedana telesa (r. Jérémie Reichenbach) begunci, ki so na poti v Calais tvegali življenja, govorijo o nasilju tamkajšnjih razmer. Projekciji sledi pogovor z avtorjem filmov.

Več o festivalu in filmih si lahko preberete na tej povezavi