Slovenci v Italiji brez poslanca?

lovenci v Italiji so imeli doslej v italijanskem parlamentu svoje predstavnike, a vsi so bili izvoljeni na listah italijanskih političnih strank. Želijo pa si »olajšanega zastopstva« Slovencev v obeh predstavniških organih, skladno z določbami zaščitnega zakona iz leta 2011, saj bi lahko le tak predstavnik dosledno zagovarjal pravice Slovencev.

Tudi zato so njihovi predstavniki prejšnji teden, ko se je v italijanskem parlamentu začela razprava o spremembah volilne zakonodaje, preko furlanskega poslanca Giana Luigija Giglija in južnotirolskega Floriana Kronbichlerja vložili amandma, ki bi skladno s 26. členom v zaščitnem zakonu »olajšal izvolitev slovenskih predstavnikov v italijanskem parlamentu in bo izraz volje slovenske narodne skupnosti v Italiji«.

V prejšnjih letih so opozarjali na ustrezno zastopstvo nacionalnih manjšin v slovenskem parlamentu, kjer imata italijanska in madžarska skupnost zagotovljene svoje predstavnike v parlamentu, Slovenci v Italiji pa za zdaj lahko le sanjajo o takšni rešitvi. K diplomatskemu pritisku na italijanske oblasti in stranke so pozvali tudi zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je prepričan, da bo sistem zajamčenega zastopstva prevladal tudi v Italiji, saj takšne rešitve »sodijo v evropski duh in v sodobno pojmovanje pravic narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi«.

A očitno ne bo šlo zlahka. Minuli torek, ko se je začela razprava v italijanskem parlamentu o predlogu novega volilnega zakona, so Slovenci izkusili, kaj pomeni, da »velika riba poje majhno«. Njihov amandma so zavrnili vsi poslanci in politične stranke. Slovencev ni podprla niti (sestrska) Južnotirolska ljudska stranka (SVP), saj ji ustreza v osnutku predlagani 20-odstotni prag glasov na deželni ravni za manjšinske stranke, od česar pa slovenska manjšina, razpršena po deželnem ozemlju, ne bo imela veliko koristi.

Ostala bo torej sedanja ureditev, ko bo slovenski kandidat »izvoljen izključno v primeru, da ga katera izmed večjih italijanskih vsedržavnih strank milostno vključi v sam vrh kandidatne liste …«, kar je dobrodošlo, »žal pa ne moremo reči, da je tovrstnega parlamentarca samostojno, suvereno in svobodno izbrala slovenska narodna skupnost,« je za Primorski dnevnik dejal deželni tajnik SSk Rudi Gabrovec in vodstvo Demokratske stranke spomnil na politično-upravni sporazum iz leta 2013, v katerem je med drugim zapisano, da bo DS na deželni ravni pri snovanju novih volilnih pravil soudeležila tudi slovensko skupnost. »To se ni zgodilo,« je zapisal Gabrovec.

No, deželna tajnica DS Antonella Grim je prejšnjo sredo skušala pomiriti Slovence z obljubo, da »naši parlamentarci, začenši s Tamaro Blažina, že več tednov iščejo primerne rešitve, ki jih predvideva zaščitni zakon«. Blažinova pričakuje, da bo ponovni izris volilnih okrožij »šel na roko« Slovencem v Italiji. Slovenska skupnost si namreč prizadeva za takšno spremembo volilnega zakona, ki bi v Furlaniji – Julijski krajini zarisala volilno okrožje z več kot 500 tisoč prebivalci; hkrati bi zajemalo območja, kjer je predvidena vidna dvojezičnost, kar bi Slovencem v Italiji omogočalo doseči 20-odstotni prag.

Vse to pa je malo verjetno. Osnutek volilnega zakona, ki izključuje avtomatično zastopstvo Slovencev v italijanskem parlamentu, namreč podpirajo vse večje italijanske stranke. Gabrovec in vodstvo Demokratske stranke spomnil na politično-upravni sporazum iz leta 2013, v katerem je med drugim zapisano, da bo DS na deželni ravni pri snovanju novih volilnih pravil soudeležila tudi slovensko skupnost. »To se ni zgodilo,« je zapisal Gabrovec.

No, deželna tajnica DS Antonella Grim je prejšnjo sredo skušala pomiriti Slovence z obljubo, da »naši parlamentarci, začenši s Tamaro Blažina, že več tednov iščejo primerne rešitve, ki jih predvideva zaščitni zakon«. Blažinova pričakuje, da bo ponovni izris volilnih okrožij »šel na roko« Slovencem v Italiji. Slovenska skupnost si namreč prizadeva za takšno spremembo volilnega zakona, ki bi v Furlaniji – Julijski krajini zarisala volilno okrožje z več kot 500 tisoč prebivalci; hkrati bi zajemalo območja, kjer je predvidena vidna dvojezičnost, kar bi Slovencem v Italiji omogočalo doseči 20-odstotni prag.

Vse to pa je malo verjetno. Osnutek volilnega zakona, ki izključuje avtomatično zastopstvo Slovencev v italijanskem parlamentu, namreč podpirajo vse večje italijanske stranke.