Orbanov strojevodja
Milan Gregorič, Koper
MLADINA, št. 24, 16. 6. 2017
Trasa drugega tira Koper-Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar, kot se vidi iz zemljevida 1, naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati. Ta nepotreben zavoj pa je bil izsiljen s strani Italije in Trsta s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper-Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149-155. Trst je namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst-Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper-Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper-Divača čim bolj približala Trstu, kar smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Milan Gregorič, Koper
MLADINA, št. 24, 16. 6. 2017
Trasa drugega tira Koper-Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar, kot se vidi iz zemljevida 1, naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati. Ta nepotreben zavoj pa je bil izsiljen s strani Italije in Trsta s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper-Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149-155. Trst je namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst-Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper-Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper-Divača čim bolj približala Trstu, kar smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli.
Vendar je Trst kasneje opustil namen, da bi se priključil na novo progo Koper-Divača, velik odvečen zavoj pa je ostal. Sklepam namreč, da mu slovenska smer s svojim zastarelim in počasnim železniškim omrežjem za prodor v Srednjo Evropo ni bila več privlačna, saj vozijo tovorni vlaki po njej komaj kakih 50 km/h, zato je usmeril vse svoje energije in resurse v posodobitev svojega priključka prek Tržiča na že sodobno in hitro (150 km/h) pontabeljsko progo, računajoč pri tem tudi na skorajšnjo dograditev nove hitre proge Celovec-Gradec. Kar bi Trst približalo srednjeevropskemu blagovnemu bazenu, iz katerega se napaja s tovori Luka Koper. To so velika industrijska središča kot Gradec, Dunaj, Budimpešta, Bratislava, Brno, Praga idr. Še več, pri 50 km/h preko slovenske smeri bodo npr. tovori iz 570 km oddaljenega Dunaja potovali v Koper kakih 12 ur, v Trst pa po posodobljeni, tudi če malo daljši pontabeljski progi, že pri 100 km/h komaj kakih 5 ur.
Tudi zaradi tega je vsiljevana vladna trasa neprimerna in zastarela in bomo morebitne njene napake plačevali stoletja.